Cristiano Ronaldo z jahte na igrišče po stoti gol

Ljubljana - Kdo ve, kaj bi si bolj želeli hrvaški nogometaši. Da bi nocoj v Portu v dvoboju skupine A3 lige narodov gostovali kot evropski prvaki, Portugalci pa bi jih pričakali kot svetovni podprvaki? Tudi v to smer bi se lahko obrnila zgodovina: pred petimi leti je Hrvaško v osmini finala EP z zvrhano mero sreče izločila Portugalska, ki je potem šla do konca do prve šampionske zvezdice.

Dve leti pozneje je Hrvaška na svetovnem prvenstvu v Rusiji nadoknadila zamujeno v Franciji in svoj najuspešnejši turnir podaljšala vse do finala, v katerem je bila nemočna proti Franciji. Tudi svetovni prvaki so v isti skupini in bodo na Švedskem odprli tekmovanje.



Hrvaška je odpotovala na Portugalsko brez veteranov Luke Modrića in Ivana Rakitića. Za kapetana Modrića odsotnost ne bo prav prijetna, saj bi lahko v njegovem reprezentančnem življenjepisu nekoč pisalo, da ni nikoli premagal nekdanjega soigralca in kapetana Portugalske Cristiana Ronalda. Hrvaška zlata žoga je portugalski nosila vodo pri Realu, a te slabšalne ocene, ki so jih deležni sicer nepogrešljivi vodonoše, bodo v reprezentančnih dvobojih Ronaldo – Modrić vsekakor »pile vodo«.

Hrvaški upi pripravljeni

Portugalska je ena od redkih reprezentanc, ki jim Hrvaška še ni bila kos. Ob štirih porazih in neodločenem izidu je boleča tudi razlika v golih 1:8. Večji del so jo priigrali ognjeviti, ki so na svojem prvem velikem tekmovanju na evropskem prvenstvu v Angliji leta 1996 Portugalcem z Luisom Figom v ospredju »pustili« zmago (3:0) v skupinskem delu tekmovanja, ko so si že zagotovili napredovanje v četrtfinale. Prvi mož tedanje Hrvaške na igrišču je bil zdajšnji prvi mož krovne organizacije Davor Šuker.



Ronaldo in Modrić nimata več veliko kariernih izzivov, reprezentančni, ki se jima izteka, in ga bosta v najboljšem primeru zaključila na naslednjem velikem tekmovanju prihodnje leto na evropskem prvenstvu, je še največji.

Portugalca, ki je že debelo v 36. letu starosti, motivirajo goli. Tudi zato bo na zmajevem štadionu stopil na igrišče tako rekoč z razkošne jahte in stisnil zobe, ker naj bi imel blažjo okužbo prstov na stopalu, zaradi katere ni opravil treninga pred tekmo. Bržčas ne bo izpustil priložnosti, da bi na domačih tleh – resda ne v Lizboni, ampak v Portu – z debelimi črkami napisal še eno veliko poglavje v svoji že tako blesteči karieri. Manjka mu namreč le še en gol do jubilejnega stotega za Portugalsko.



Za Hrvati je še ena izjemna sezona na klubski ravni. Ivan Perišić je bil z Bayernom evropski prvak. Že osmo sezono zapored je vsaj eden od hrvaških zvezdnikov stopil na evropskih vrh. Od leta 2013, ko je Mario Mandžukić popeljal Bayern do pete zvezdice, so se zvrstili Modrić štirikrat, Mateo Kovačić trikrat (oba z madridskim Realom), Rakitić (Barcelona), Dejan Lovren (Liverpool).

Za selektorja Zlatka Dalića so klubski podvigi njegovih kandidatov le spodbuda in motiv, da takrat, ko je za to čas, preizkusi nove moči, naslednike starejših zvezdnikov. In kaže, da se našim južnim sosedom še ni treba bati za prihodnost. V Portu so za svoj trenutek slave že nabrušeni eden od prvih zvezdnikov ruskega prvenstva Nikola Vlašić, uveljavljeni Milanov napadalec Ante Rebić, Wolfsburgovo odkritje Filip Brekalo in soigralec Josipa Iličića pri Atalanti Mario Pašalić. Na klopi za rezervne igralce pa bo sedel tudi nekdanji Olimpijin branilec Filip Uremović.