Dan z Janom Oblakom: slovenski plavolasec pri španskem prvaku

Los Ángeles de San Rafael – Zaspana, ob 7.45 zjutraj še nista niti dobro odprla oči. Zrak je razparala piščalka Diega Simeoneja. In potem je 21-letni slovenski nogometni vratar stopil pred sedem let starejšega hrvaškega napadalca Marija Mandžukića in stekel skozi predor, sestavljen iz igralcev Atletica iz Madrida. Val rok je pljusknil po njegovi glavi. Niti nasmejani Mandžukić je ni odnesel bolje.

Dobrodošlica novincema v mestecu Los Ángeles de San Rafael, ki je oddaljeno kakih 70 kilometrov od Madrida, je popestrila dan priprav prvakov Španije. Le nekaj minut za tem je smeh na obrazih igralcev zamenjal boleči krč. V brezrokavnikih z utežmi so drug drugemu podajali žogo. Vzdih olajšanja je sledil ob pol desetih, ko se jo končal trening fizične moči. Jan Oblak si je obrisal potno čelo in se je povzpel na rdeči avtobus kluba.

Po petih minutah vožnje so bili igralci spet pred hotelom s tremi zvezdicami Náyade. Obkrožilo jih je kakšnih trideset otrok in njihovih staršev s papirjem in fotoaparati. Oblak in njegov sostanovalec, levi branilec Emiliano Adrián Insúa (25 let), sta se odpravila v sobo. Dan prej, ko je slovenski čuvaj mreže dopotoval in se seznanil s soigralci, so mu za cimra dodelili Argentinca Insúo, ker govori portugalsko. Lani je, denimo, za Sporting iz Lizbone igral mestni derbi proti Oblaku iz Benfice.

»Težek 16 kilogramov«

Ob enajstih sta se v svetlo modrih majicah spustila z dvigalom in odšla proti telovadnici. Toda pot, dolga kakšnih deset metrov, je trajala celo večnost. Da se ne bi nihče obregnil ob dejstvo, da gre za najdražjega vratarja v zgodovini Španije, je mladi Slovenec dajal avtograme, se podpisoval na drese in zastave in se fotografiral z navijači, ki so ga gledali z vzhičenjem. Ni se vedelo, kdo je bolj srečen, otroci ali njihovi starši.

Nova enica, vredna 16 milijonov evrov – ali kot pravijo Španci: 16 kilogramov – je preživela v telovadnici eno uro in telovadila v skupini z Mandžukićem. »Oblak je odličen vratar. Osebno se prej nisva poznala, sinoči sva se srečala na večerji,« je povedal Mandžukić, navdušen ne samo nad obrambami, ki jih je gledal po televiziji, ampak tudi nad hrvaščino mladega Slovenca.

Ob enih so krenili na kosilo v hotelsko restavracijo; spet mimo fotografskih aparatov in podpisov. Na poti s kosila se je Oblak za trenutek ustavil v preddverju hotela in za Delo strnil prve vtise: »Prvi treningi so bili odlični. Gre za običajne vaje pred začetkom sezone. Fantje so me odlično sprejeli, srečen sem z vsem, kar sem dobil tukaj.«

Benfica je končana zgodba, prepričan je, da je vse naredil, kot je treba. Ni se mu sicer uspelo posloviti od nekdanjih soigralcev na Portugalskem, a je to zdaj za njim. »Osredotočen sem samo na treninge, ker nameravam z Atleticom narediti velike stvari,« je poudaril.

S prestopom v Madrid je tudi Olimpija zaslužila okrog 400.000 evrov, in sicer zaradi 21. člena statuta FIFA ali tako imenovane klavzule solidarnosti, ki pravi, da imajo tudi klubi, ki so prispevali k oblikovanju igralcev, starih med 16 in 23 let, pravico do pol odstotka cene, ki je bila dosežena.

Mesto brez barov

»Presrečni smo, da je Oblak z nami. Nanj računamo tudi v prihodnjih šestih in mogoče še več letih,« je povedal tiskovni predstavnik kluba Tomás Calvo. Šele okrog druge ure popoldne, ko so bili igralci na popoldanskem počitku, se je razšla množica navijačev. Hotel ob umetnem jezeru in jadralski klub sta utonila v tišini. Mestece brez barov, bolnišnic in šol je pred leti zgradil nekdanji kontroverzni predsednik Atletica Jesús Gil. Njegov sin Miguel Ángel, izvršni direktor kluba, vsako leto sem pripelje igralce na priprave. V mestecu živijo ljudje, ki si želijo le miru, in nogometaši, pa če si še tako želijo, se tukaj ne morejo zabavati drugače.

Po odmoru, okrog šestih popoldne, je Oblak sam šel na malico in se potem skupaj s soigralci povzpel na avtobus, ki jih je čakal pred hotelom. Na zelenici so bili spet petnajst minut čez šesto. Z edine betonske tribune se je zaslišalo ploskanje približno štiristo gledalcev, največ od začetka priprav. Mnogi so prišli pogledat novo enico, naslednika 22-letnega Belgijca Thibauta Courtoisa, novega vratarja Chelseaja. Igralci, zbrani v krogu, so poslušali navodila pomočnika trenerja. Zapihal je vetrič in po desetih dneh, ko se je živo srebro povzpelo tudi do 38 stopinj Celzija, prinesel malo svežine.

Vratarja sta na drugem delu terena. Trener jima brca žogo. Levo, desno pa spet levo. Oblak se meče sem in tja. Niti njegov konkurent med vratnicami Miguel Ángel Moyá (30 let) noče zaostajati. Moyá je to sezono prišel iz Getafeja, kluba iz madridskega predmestja, in upa, da bo imel v klubu vodilno vlogo. »Sem zelo skromen, trdo delam in vedno postavljam koristi kluba pred svoje koristi. Seveda si želim braniti,« je povedal Mandžukićev sostanovalec.

Starejša konkurenca

Nato se vratarja odpravita na drugo stran igrišča, kjer se igralci pripravljajo na strele z roba kazenskega prostora. Prvi Mandžukićev strel je končal zraven Moyájeve desne vratnice. Naslednji močan udarec Moyá ubrani. Nato ga zamenja Oblak. Prva žoga konča v mreži. Hitro se vrže na levo stran in ustavi drugi strel. Pri naslednjem z roko spremlja let žoge, toda poskus se konča na prečki.

»Oblak je blond. Saj razumete, kaj to pomeni?« se od enega ušesa do drugega zareži Moyá in nato resno doda: »Uf, Oblak je zares odličen vratar. Vesel sem, da je prišel v klub. Dobro bova sodelovala.« Siloviti boj dvojice vratarjev se nadaljuje s streli s strani. Igralci ju poskušajo premagati z glavo in voleji. Žoga leti po zraku, z nogo jo ustavi kapetan Gabi in jo z vso močjo udari proti vratom. S tribune je slišati vzdihe vznemirjenega občinstva. Oblak se hladnokrvno vrže na levo in ustavi udarec. »Bravo, Oblak!« zakriči nekdo s tribune.

Diego Simeone, resnega obraza izpod kape, spremlja vsako potezo. Verjame, da ima plavolasi mladenič vse lastnosti, ki so krasile čuvaja mreže, ki jih je zapustil. Žvižga in pljuva po travi. Na tretjini igrišča zdaj poteka igra sedem na sedem. Oblak je vratar ekipe svetlo modrih, nasproti jim stojijo rezervni igralci v zelenem. Jasno je, da je to prva postava Atletica. Igra se hitro na majhnem prostoru. Eden prvih strelov leti visoko nad Oblakom, v nebo. Medtem ko Oblak brani, Mandžukić udari s polškarjicami in zadene desni zgornji kot. Prvi Mandžukićev gol v Atleticu za 3 : 3.

V sredo je prva prijateljska tekma proti drugoligašu Numancii. »Še vedno ne vem, ali bom branil. Simeone mi še vedno ni ničesar rekel,« pravi Oblak. Novinarji, ki spremljajo Atletico, trdijo, da Argentinec nikoli ne igra prijateljskih tekem s tistimi igralci, ki ne gredo skozi obdobje priprav. No, prvi trening nakazuje, da bo Oblak, ki se je ekipi priključil dva tedna po začetku priprav, v prvi postavi. Simeone je brez komentarja. Vratar pa je miren: »Počasi. Še je čas.«

Kakor da bi navijači slutili njegovo mirnost, so po treningu spet pohiteli po podpise. Oblak je vzel flumaster in se potrpežljivo podpisal na vse, kar so mu potisnili v roke. »Zadovoljen sem. Vse gre, kakor je treba,« je dejal, ko se je iztekel prvi dan v novi službi. Jutri pa vse spet znova.