Ronaldu so dejali, da je preveč suh

Pri najslavnejšem klubu na svetu Real Madrid so vedeli in se pripravljali tudi na trenutek, ko se mu bodo priklonili. In bržčas ne zadnjič. Da bo Cristiano Ronaldo presegel Raula, pa tudi Alfreda Di Stefana. Portugalec je pohitel in minulo sredo spisal novo poglavje v svoji klubski biografiji. Postal je najboljši strelec.

Sir Alex Ferguson je v svoji bogati karieri vodil številne zvezdnike najvišjega razreda. Da je v najboljšo četverico igralcev, ki jih je kdajkoli vodil, uvrstil tudi svojega nemara najboljšega učenca Cristiana Ronalda, ni naključje. Enega od najslavnejših Škotov in ta trenutek z naskokom najbolj slavnega Portugalca deli tudi znamenita Fergusonova krilatica. »Nikoli nismo izgubili, samo zmanjkalo nam je časa,« si je izmislil Ferguson. Ronaldova prirejena je naslednja: »Nikoli nisem končal tekme brez gola, le zmanjkalo je časa.«

Rekord je odjeknil minulo sredo v švedskem Malmöju. Ronaldu ni zmanjkalo časa. Postal je strelski kralj enega najbolj svetih simbolov Španije, nogometnega kluba Real Madrid. S prvim golom za 1:0 in s 323. v Realovem dresu se je izenačil z legendarnim Raulom Gonzalesom, z drugim za zmago z 2:0 in 324. krone ni več delil. Vzel si jo je. Za rekordne številke je potreboval šest let, Raul kar 17. Nekaj nejasnosti in zmede, kot se za Real spodobi, je vseeno sprožila statistika, češ da je dosegel gol manj. A tega, kar zapiše največji španski športni dnevnik Marca, ki skrbno beleži vsak dotik in gib, kaj šele gol, se držijo tudi pri kraljevskem klubu. Ronaldo je zabil 324 golov, so pritrdili pri Marci in Portugalcu v čast v petek pripravili slovesnost. Tudi zaradi še ene jubilejne številke: Ronaldo je vstopil v družbo strelcev 500+. V karieri je zabil 502 gola.

Poklonil se mu je tudi predsednik Reala Florentino Perez. »Ronaldo je najboljši strelec in najboljši igralec na svetu,« je dejal Perez.

»Navdušen sem nad tem, da sem premagal Raula in še prej velikega Alfreda di Stefana; Tega ne bi mogel narediti brez soigralcev ali trenerjev. Vsi so mi doslej pomagali v karieri; Rad bi se zahvalil medijem. Vem, da sem bil do njih barabinski; hvaležen sem za vse. Naj živi Madrid!«

Ronaldo zna tudi z besedami in dejanji zunaj igrišč. Toda njegov »peskovnik« je vendarle travnato igrišče, na katerem zanj ni ovir. Njegova športna evolucija ima olimpijsko vodilo – hitreje, višje, močneje.

Pod Fergusonovo taktirko se je brusil, oblikoval svojo nogometno osebnost. Iz ambicioznega otroka z Madeire je zrasel v stroj za gole, ki ruši tudi zakone narave. V dresu »rdečih vragov« je v 292 tekmah zabil 118 golov, toda v Realovem je presegel vse rekorde: za 324 golov je potreboval le 308 tekem. Raul je za svoj dosežek potreboval kar 741 tekem.

Za Ronalda ni ovire, ki je ne bi zmogel preskočiti. Njegova ambicioznost je tisto, kar ga najbolj zaznamuje kot osebnost. Za tekmece je moteča, za soigralce in trenerja pa ob boga dana dodana vrednost.

»Ko sem bil star 12 let, so mi vsi dejali, da sem zelo nadarjen, ampak preveč suh. To me je samo spodbudilo, da sem trdo treniral vsak dan,« je Ronaldo odkril eno od skrivnosti, ki ga je spremenila v enega telesno najbolj pripravljenih nogometašev ali celo športnikov.

»Atletizem pomeni veliko prednost. Majhne podrobnosti spreminja v veliko prednost. Zaradi tega sem vedno odlično pripravljen in predvsem skozi vse leto.«

Strokovnjaki so si domala enotni, da je prav njegova izjemna telesna pripravljenost ključna v njegovem športnem razvoju. In najpomembnejša pri tem, da ima veliko bolj naravno nadarjeni tekmec Lionel Messi v njem največjega izzivalca, zaradi katerega sta boljša tako Argentinec kot Portugalec.

Ronaldo je nogometaš, ki navijače deli. Ali je ljubljen ali pa osovražen. Toda kaže se opreti na Fergusonovo oceno: »Ne glede na to, ali ga imate radi ali ne, lahko samo sedite in občudujete njegov talent.«