V drugem polčasu smo zaznali hitrejše gibanje, žoga je hitreje stekla, kako ste videli tekmo vi?
Bili smo pravi v prvih dvajset minutah igre, nato smo Bravu omogočili nekaj nasprotnih napadov po lastnih napakah. Toda gol je visel v zraku, to sem vseskozi čutil, sploh potem, ko smo še bolj odločno krenili v tekmo, na kateri smo zasluženo zmagali.
Tudi po golu se je zdelo, da je vse odprto, zadeta vratnica vas je očitno malo opomnila?
Res je, vse se je dogajalo iz naših napak, izgubili smo žogo tam, kjer je ne bi smeli, jaz pa sem zadel vratnico ... V takšnih primerih moraš imeti tudi srečo, ki je jaz običajno nimam … Šalo na stran, pomembne so le tri točke, s katerimi smo malo umirili položaj, pred nami pa sta še dve tekmi, na katerih želimo prav tako zmagati.
Dobro ste se odzvali, očitno se znate v kratkem času pobrati po porazu.
Seveda se znamo. To je Maribor v dobrem in slabem, včasih smo prav po porazih najboljši, to se je zgodilo tudi tokrat.
Vrnitev Roka Kronavetra?
Vidi se, kaj Rok pomeni za nas, čeprav se obenem vidi, da je na igrišču še svež in ni veliko vadil. Hitro je bilo opazno, kako odlično zna izkoriščati prostor, ki mu ga tekmeci pustijo na voljo
Kako se počutite spet v Stožicah, kjer ste nedavno izgubili derbi z Olimpijo?
Če oživimo spomin, lahko ugotovimo, da smo derbi odigrali zelo dobro, toda nekako nas ni nagradil končni rezultat. Tega ni možno spremeniti, zato smo derbi pustili za sabo, sezono želimo končati s tremi zaporednimi zmagami. Pred nami sta še tekmi z Domžalami in Aluminijem.
Nenavadno je igrati dvakrat zapovrstjo v Stožicah, še bolj nenavadno dvakrat zapovrstjo v praznih Stožicah, kajne?
Res je čuden občutek, to velja tako za Stožice kot Ljudski vrt, saj vsi vemo, kakšno vzdušje vlada na teh dveh štadionih. Kot bi igrali neko pripravljalno tekmo, toda ne preostane ti drugega, kot da se povsem prilagodiš.
Kakšen pritisk ste čutili po zadnjem porazu s Celjem, ste bili zavoljo tega (dodatno) živčni?
Normalno je, da ti po takšnem razpletu ni vseeno, lahko te zajame tudi živčnost. Toda v Ljubljano nismo prišli pod večjim pritiskom, kot bi bilo treba. Želeli smo le pokazati pravi obraz Maribora in zmagati, kar nam je tudi uspelo.
Naslednji tekmec Maribora so Domžale, ki so bile tudi vaš prvi tekmec po koncu pandemije koronavirusa.
Drži. Toda Domžale jemljemo kot vsako drugo tekmo. Domžale, danes Bravo, sledil bo Aluminij. Enostavno mora Maribor premagovati vse, zanima nas le še šest preostalih točk.
S Celjem ste vknjižili prvi strel v 80. minuti, danes ste zbrali devet strelov že po 25 minutah. Je to igralcem svetoval trener Sergej Jakirović?
Se strinjam, morda smo se na številnih tekmah, ne le s Celjem, premalo pogosto odločali za strele, četudi z razdalje. Z Bravom smo prihajali v priložnosti, predvsem v drugem polčasu smo stopnjevali ritem. Brez strela na vrata ne moreš zabiti gola …
Kako ste se privadili na trenerja Jakirovića in morebitne spremembe v igri? Gre še vedno za proces, ste se že ujeli?
Hitro smo se morali prilagoditi. V prihajajočem premoru, če mu sploh lahko tako rečemo, bomo morali storiti še več, kreniti v novo sezono na vso moč in si – naj nam pomaga bog – prizadevati tudi za preboj v skupino evropske lige.