Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred selektorjem slovenske nogometne reprezentance Srečkom Katancem je dolgo poletje. Zapravljena točka v izdihljajih kvalifikacijske tekme proti Angliji je majhna težava v primerjavi s statusom, ki ga uživajo v svojih klubih številni slovenski reprezentanti, pri čemer niso izjema niti nosilci igre.
Ko je lanskega septembra Andraž Kirm zamenjal nizozemski klub Groningen za ciprski Apoel, je tedaj postal 10. reprezentant – Kirm je izpustil poraz v Talinu prav zavoljo neurejenega klubskega statusa –, ki si je v poletnem prestopnem roku našel novega delodajalca. Pred njim so storili podobno Tim Matavž (PSV-Augsburg), Zlatko Dedić (Dresden-FSV), Valter Birsa (Milan-Chievo), Rajko Rotman (Rudar-Istanbul), Dalibor Stevanović (Slask-Torpedo), Miral Samardžić (Šerif-Rijeka), Jan Oblak (Benfica-Atletico), Branko Ilić (Hapoel-Partizan) in Goran Cvijanović (Maribor-Rijeka), pozneje še napadalca Milivoje Novaković (Šimicu-Nagoja) in Zlatan Ljubijankić (Omija-Urava).
Tudi ta čas je težko oceniti, kakšne volje bodo prišli reprezentanti 31. avgusta na zbor pred »operacijo Švica in Estonija«. Kar deset jih sodi v skupino, kjer so tisti, ki bodo postali prosti igralci konec meseca, ali pa se jim bo to primerilo čez eno leto. Eno leto pred iztekom pogodbe gre za specifično obdobje v karieri poklicnih nogometašev; velika večina jih tedaj bodisi podaljša sodelovanje z aktualnim delodajalcem – da slednji ne ostane brez odškodnine – bodisi v prestopnem roku obljubi zvestobo drugemu klubu.
Med reprezentanti, ki se bodo prvi znašli na prostem trgu, so kapetan Boštjan Cesar, Dejan Lazarević in Jasmin Kurtić. Slednji je igral v Fiorentini kot posojeni nogometaš Sassuola, vijoličasto obarvani klub pa bi moral za dolgoročno lastništvo nad Kurtićevo pogodbo odšteti Sassuolu 5 milijonov evrov. Več argumentov govori tako v prid Kurtićevemu odhodu iz Firenc kot nadaljevanju njegove kariere v Toskani. Drži, da (bivši) trener Vincenzo Montella nanj ni pogosto računal, kot drži dejstvo, da je klub že prečrtal dva zvezna igralca (Pizarro, Aquilani). Dokončno bo odločal o Kurtićevi usodi novi trener Paulo Sousa, ki naj bi prišel v klub danes ali jutri. V podobnem položaju kot Kurtić je Dejan Lazarević, ki se na polletni posoji v Sassuolu ni naigral, zato ga morda čaka vrnitev v Chievo ali nova selitev.
Še več je nogometašev, ki se jim bo aktualna pogodba s klubom iztekla čez leto dni, zato bi lahko v prestopnem roku bržčas »nekaj« storili – podaljšali pogodbo ali odšli drugam. To so mariborski zvezni igralec Aleš Mertelj, Interjev vratar Samir Handanović, branilec iz grške lige Andraž Struna, Partizanov štoper Branko Ilić, kapetan Kölna Mišo Brečko in desno krilo reprezentance Valter Birsa. Slednjemu je potekla enoletna posoja v Chievu, kamor ga je poslal Milan, s katerim ima Birsa pogodbo do junija 2016. Po poročanju italijanskih kolegov je »Biki« najbližje nadaljevanju kariere v Veroni, Chievo pa bi moral Milanu zanj odšteti 3 milijone evrov. Če se to ne bo izšlo, naj bi interes za Šempetrčana pokazal turški prvoligaš Bursaspor.
Med igralci, ki bi lahko prestopili v drug klub, je še več slovenskih nogometašev. Med njimi so mariborski up Petar Stojanović in občasna reprezentanta Haris Vučkić in Rene Krhin, ki sta v drugi polovici sezone v Glasgowu oziroma Cordobi opozorila nase več morebitnih snubcev. Med »kapitalci« prestopnega roka bi bila lahko vratarja Handanović in Jan Oblak, če se prvi ne bi dogovoril z Interjem (zahteva plačo 3 milijone €), ali če bi drugega angažiral sloviti Manchester United. Odmevne prestope lahko zaznamujejo tudi številni drugi, kot so razigrani Rapidov napadalec Robert Berić, Josip Iličić, ki se je ob koncu sezone resda ujel z moštvom in popravil osebno statistiko, ali pa Bojan Jokić, ki naj ne bi bil na enaki valovni dolžini kot Villarrealov trener Marcelinho.
