»Dolgo smo čakali na podvig Rijeke. To je čudež.«

Ob Kvarnerju ne pomnijo tovrstne evforije. Kek ne želi doprsnega kipa: »Danes ti postavijo spomenik, jutri te odnesejo.«

Objavljeno
22. maj 2017 02.55
Roman Bezjak in navijači Rijeke proslavljajo zmago in osvojiev prvenstva. Nogometna tekma 1.lige, med NK Rijeka in NK Cibalia. Rijeka, Hrvaška 21.maja 2017. [Bezjak Roman,nogomet,publika,gledalci,vzdušje,veselje,proslavljanje,stadioni,tribune,NK
Jernej Suhadolnik, poročevalec, video: Jure Eržen
Jernej Suhadolnik, poročevalec, video: Jure Eržen
Rečani so sinoči prekinili enajst let trajajačo vladavino Dinama na Hrvaškem, potem ko so z zmago nad Cibalio postavili piko na i štiriletki pod vodstvom slovenskega trenerja Matjaža Keka. Ob Kvarnerju se je ustavil čas, doslej nevidena evforija je zajela privržence kluba od Čila do Južne Koreje.

Prava misija nemogoče je opisati navdušenje Rečanov nad nogometom, NK Rijeka, trenerjem Matjažem Kekom in vsem, ki so po svojih močeh pomagali klubu do zgodovinskega podviga. Prebivalci obale Kvarnerskega zaliva in njene okolice so namreč živeli za naslov prvaka dobrih 70 let. Nikdar se niso dotaknili sanj tako pristno kot prav sinoči, ko so tudi formalno sklatili s hrvaškega vrha doslej nedotakljivi Dinamo Zagreb, ki premore petkrat večji proračun za letne plače igralcev.

»Da smo končali na vrhu Hrvaške, je pravi čudež, dolgo smo čakali na ta podvig,« nam je sinoči povedal trener Matjaž Kek, eden najbolj priljubljenih Slovencev na severnem Jadranu. V zadnjih mesecih je prišlo v javnost več pobud, da bi Mariborčanu na vidnem mestu postavili doprsni kip. »Danes spomenik, jutri te odnesejo. Vem, kako hitro se odvijajo stvari v nogometu, zato me te zgodbe ne zanimajo,« je ostal na tleh Kek, potem ko je priznal, da se bo sešel s fanti šele v torek zvečer: »Naj dva, tri dni popivajo in veseljačijo, če želijo, tudi to je del zgodbe. Nato nas čaka revijalna tekma v Zagrebu in finale pokala z Dinamom, zato se bomo morali vrniti v garaški ritem.«

Tipični Matjaž Kek, torej. Trener, ki je tudi sinoči poudaril, da prihaja iz slovenske stroke, in ki je po Sloveniji obnorel še Kvarnerski zaliv. Res, navzočim v reškem predelu Rujevica se je zdelo, da vlada nad Reko temperatura najmanj 40 stopinj Celzija, ne petnajst manj, kolikor so jih uradno namerili. Ne le zato, ker so člani navijaške skupine Armada na predvečer tekme s Cibalio ohranili tradicijo in z gorečimi baklami tokrat razsvetlili Opatijo. Prebivalci so od dopoldanskih ur avtomobile vozili po ulicah z odprtimi okni, iz katerih so visele bele zastave, s trobljenjem pozdravljali mimoidoče in odštevali čas do 19. ure, ko sta pritekli na zelenico enajsterici Rijeke in Cibalie.

Kako močno so pričakovali krstni naslov hrvaškega prvaka Rečani, je razkril članek v dnevniku Novi list. Med drugim so predstavili zgodbo izseljenca, ki je dal odpoved delodajalcu v Chicagu, da je bil sinoči lahko med srečneži na Rujevici. Najbolj vztrajni so se borili za vstopnice od četrtka zjutraj do popoldneva, ko so jih razgrabili v pičlih 45 minutah. Evforija je zajela tudi močno kvarnersko diasporo. Hrvaški zdomci so tekmovali, kdo bo na družbenih omrežjih objavil lepšo fotografijo z majico Rijeke in tamkajšnjimi prebivalci ob sebi – ob tradicionalnih Kanadi, Avstraliji in Čilu so jih pošiljali tudi iz Južne Koreje, Venezuele in celo z enega od tankerjev v Katarju.

Piko na i postavil »naš dragi Slovenac«

Izbranci, ki jih je poslal v ogenj Matjaž Kek, so hitro odpravili dvome o tem, kako dolgo se bo vlekla negotovost okrog zmagovalca tekme. Potem ko je zabil dva gola sijajni Mario Gavranović, je uradni napovedovalec napovedal sodnikov dodatek prvega polčasa z besedami: »Sodnik bo podaljšal prvi polčas za 60 sekund, idealnih 60 sekund za še en gol!«

Uslišal ga je – Roman Bezjak. Slovenski napadalec, ki je prej zapravil vrsto (pol)priložnosti, je namreč po podaji iz kota z lobom mojstrsko ukanil gostujočega vratarja in zabil gol za rezultat 3:0. Akcija koroške mravljice je sprožila plaz navdušenja na tribunah in v okolici štadiona. Navijači so namreč zasedli tudi drevesa in grmovja nad severnim delom štadiona, nekateri so lovili ravnotežje na strehah delovnih strojev, ki med tednom brnijo med gradnjo nove tribune za julijsko premiero Rijeke v kvalifikacijah za ligo prvakov. Zasedeni in ustrezno okrašeni so bili tudi balkoni okoliških stavb ...

Vsi skupaj so pozdravili Romana Bezjaka, potem ko je »špiker« razkril, da je zabil gol za 3:0 »naš dragi Slovenac Roman« ... »Bezjak!« je odvrnila množica. »Še enkrat!« je v slovenščini ponovil napovedovalec in sledil je enak odgovor. »Rijeka tri, Cibalia nič,« je končal po naše.

Vsem na štadionu je bilo jasno, da to pomeni konec tekmovalnega naboja in da se lahko organizatorji pripravljajo na poznejši ognjemet biblijskih razsežnosti, da lahko prestavijo penine bližje ničli in da so se jim dejansko uresničile sanje. Na tej poti so nekoč sodelovali številni slovenski nogometaši, kot so Adrijan Fegic, Matjaž Florjančič, Sebastjan Cimerotić in nekateri drugi. Del šampionske zgodbe je bil tudi Matic Črnic, najmočneje pa je vsaj v tekmovalnem smislu vendarle opozoril nase Roman Bezjak.

Na Reki so že po koncu prvega polčasa razmišljali le še o proslavi naslova prvaka, vmes je domačo skupino Armada in goste iz Vinkovcev združila še tragedija iz vojnega Vukovarja. Generacije nogometašev, ki jih od 23. februarja 2013 vodi slovenski trener Matjaž Kek, je poenotila Rečane kot le malokdo doslej. Nove navijaške klube so odprli v Opatiji, na otokih Krk in Cres, ustanavljajo jih celo v tujini. Kek je po 1545 dneh na klopi Rijeke močno ozaljšal svoj življenjepis, v katerem sta ob uspehih z NK Maribor in slovensko reprezentanco tudi dve uvrstitvi v evropsko ligo z dotlej nevidnimi Rečani. Slednji so se sinoči zavihteli med velike hrvaške klube, potem ko so trikrat končali na četrtem mestu nekdanje zvezne lige SFRJ in petkrat ostali na drugem mestu hrvaškega prvenstva ('99, '06, '14, '15, '16), trikrat zapovrstjo tudi Kekova zasedba.

Sinoči je bilo na Reki res praznično, avstrijski napadalec Alexander Gorgon je zatrdil, da tako lepo ni niti na Dunaju ... Tudi Slovenci bi se lahko pri južnih sosedih marsikaj naučili. Navijači, ki so pred tekmo, med njo in po njej popili več hektolitrov piva, niso naredili niti enega incidenta, na igrišče ni priletel niti komar, kaj šele kaj oprijemljivega, o žaljivkah ni bilo ne duha ne sluha. Bolj verjetno je, da bi čez Tromostovje tekla Sava, kot da bi se to zgodilo na tekmah Olimpije in Maribora.