Domžalski najstnik je že zavrnil Salzburg

Ljubljana – Derbi Ljubljanske kotline je odločil najstnik Jan Repas. Nemara je v tem simbolika, Domžale so navkljub prodajanju svojih največjih upov vzgojile novega v lastnih mlajših kategorijah. O tem lahko glavni ustvarjalci filozofij in vizij pri Olimpiji samo sanjajo.

Devetnajstletnik je mojstrsko opravil z zeleno-belimi tekmeci iz glavnega mesta na čelu s kapetanom Brankom Ilićem in vratarjem Nejcem Vidmarjem, ki je bil v tej sezoni že šestič premagan in še šestič dobesedno prekratek v centimetrih.

»Strel ni bil naključen, medtem ko je bila akcija sad navdiha. Stekel sem, nagonsko menjal ritem in preigraval, toda ko sem sprožil strel, sem ga premišljeno. Meril sem v levi vratarjev kot in po tleh,« je zmagovalno akcijo opisal fant iz Količeva, ki je prvoligaško priložnost dobil v minuli sezoni pod taktirko nekdanjega trenerja Luke Elsnerja, zasijal pa v tej pod vodstvom Simona Rožmana. In dodal, da še bolj kot v golih uživa v asistencah.

Repasova akcija in zaključek sta prišla kot naročena za domači tabor, ki je po dveh rezultatsko skromnih izkupičkih le zmagal, in za zagovornike favoriziranja nadarjenih slovenskih fantov, med katere Jan zagotovo sodi. Ker je nizke rasti in čokat, resda ni po merilih trendov, po katerih naj bi bili napadalci hitri, vitki, tehnično dovršeni, agresivni ... Toda Jan ima imenitne vzornike v Argentincu Lionelu Messiju, ki je njegov največji idol, ali, na primer, v Belgijcu Edenu Hazardu, ki mu je najbolj podoben po načinu igre.

»Trenerji so me postavili na bok, a raje kot 'vinger' sem napadalni zvezni igralec z igralnim položajem izza napadalcev,« je Jan priznal, da mu trener še ni namenil položaja, v katerem se počuti najbolje.

Janu postava omogoča, da je hiter in močan v preigravanjih na majhnem prostoru ter stabilen na nogah, vse skupaj pa dopolnjuje odlično tehnično znanje.

Da ima Jan nekaj več nogometnega v nogah od vrstnikov, so že pred leti opazili tudi v Salzburgu, toda vabilo avstrijskih lovcev na talente je zavrnil. Podobno je storil tudi štiri leta mlajši brat Žiga, ki ga je v svojo akademijo povabil sloviti Arsenal.

»Ena od želja je, da bi z bratom skupaj zaigrala v članskem moštvu. Kdo ve, morda se nama bo izšlo, meni se še ne mudi v tujino. Še posebej ne za vsako ceno, raje si še nabiram izkušnje v Domžalah in napredujem, ker imam ustrezno minutažo, medtem ko v tujini nimam nikakršnega zagotovila, da bom igral,« je zrelo razmišljal, toda poudaril, da bo poleti pripravljen tudi na odhod, če bo prišla ustrezna ponudba.

»Najprej pa bi si zaželel še več golov in asistenc ter predvsem uvrstitev v Evropo. Niti v boju za pokalno lovoriko nismo brez možnosti,« je pogled usmeril v obdobje, ko se bo delila sezona na uspešno in manj uspešno. Za Jana je uspešna že zdaj, tudi zahvaljujoč staršem, očetu Sašu in mami Lidiji, ki maksimalno podpirata njegovo in bratovo izbiro, da bi bila profesionalna nogometaša.

»Vzel sem si leto dni šolskega premora. Če ne bo šlo po nogometnih načrtih, se bom še vedno lahko vpisal na fakulteto,« je zatrdil eden od najbolj vročih mladih igralcev 1. SNL, ki, kadar ni zavzet z nogometnimi aktivnosti, rad zaigra partijo tenisa.