Dva v napadu? Le upati si moramo igrati

V slovenskem nogometnem reprezentančnem taboru niso izobesili bele zastave.

Objavljeno
09. september 2014 23.14
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Ljubljana – Slovence je nepričakovani poraz v Estoniji opazno potrl in razočaral, kljub temu pa so si na štadionu Le Coq vzeli čas. V pogovorih smo potrpežljivo analizirali ponedeljkov večer in se ozrli v oktobrski paket tekem s Švico in Litvo. »Točke bomo morali najti drugje,« so bili kar enotni naši sogovorniki.

Slovenci so v torek ob 1. uri zjutraj zapustili Estonijo s skupnim izidom 7:2, toda na letalu je vladalo turobno vzdušje, saj so vseh sedem golov prispevali reprezentanti selekcije U-21. Ničla članske reprezentance na jugu Finskega zaliva pomeni, da je pred izbranci selektorja Srečka Katanca izjemno zanimiv konec leta, v katerem bodo doma igrali le s Švico (9. 10.), v gosteh pa z Litvo (12. 10.) in Anglijo (15. 11.). Zdrs po lestvici, ki jo bo prihodnji teden objavila FIFA, je seveda pomemben le za statistike, šteje pa praktično nič. Bolj bode v oči ničen izplen v dvoboju z Estonijo, ki očitno resno kandidira za 3. mesto v skupini E.

»Drži, čaka nas zahteven urnik tekem, a to smo vedeli že prej. Za nas bi bila dovolj že točka v Talinu, četudi so bile dosegljive vse tri. V drugem polčasu smo namreč vse bolj pritiskali na domača vrata, četudi si nismo priigrali stoodstotne priložnosti. Če ne bi bilo rdečega kartona Stevanovića, bi morda celo zmagali,« je ocenil Milivoje Novaković. Soigralci so ga nenehno iskali z visokimi žogami, ne pa s podajami po tleh. Bi bilo zanj kaj lažje, če bi ob njem igral še en klasični napadalec kot v »južnoafriškem« obdobju te reprezentance?

»Uf, taktika je v domeni selektorja ... Lažje bi mi bilo že, če bi si upali igrati nogomet, pri čemer ni pomembno, koliko 'špic' bi bilo v enajsterici. Kako naj si ustvarimo priložnosti, če niti ne poskušamo igrati? V tekmečev kazenski prostor moramo prihajati po trije, štirje igralci, sicer bomo težko zabili gol. Tako zgoščenih Estoncev seveda nismo mogli prebiti z visokimi žogami. Še več moramo vaditi igro kratkih podaj in pospešiti pretok žoge. To je neizvedljivo, če vsaj ne poskusiš,« je odgovoril Novaković, ki je bil zadovoljen z igro v zadnjih desetih minutah, ko je na levem krilu zaigral Dejan Lazarević. »To je to, kar potrebujemo. Tekmece moramo prebijati po bokih, sicer bomo težko naredili višek igralca v prostoru. 'Lazo' je razkril, da ima j...., še več bi nas moralo igrati pogumneje,« je zatrdil Novaković, ki se veseli naslednje tekme.

»Če ne moremo premagati 'majhnih', bomo poskušali pa 'velike'. S Švico bomo igrali v Mariboru, kjer smo se vselej počutili sijajno, zato boste videli povsem drugačno Slovenijo,« je še napovedal napadalec japonskega Šimicuja.

Slovence je v tistih trenutkih res zapustila tudi sreča: Lazarević je že stal ob stranski črti, saj ga je Katanec želel poslati v igro namesto Daliborja Stevanovića, ki je v naslednjem trenutku prejel drugi rumeni karton ...

Stevanović prevzel krivdo

Osrednji nesrečnik večera, zvezni igralec moskovskega Dinama, je prišel iz slačilnice prvi. Krivdo za poraz je prevzel nase, saj je po njegovem težko igrati z enim manj proti sleherni ekipi, tudi Estoniji. »Ob tem bi vseeno rad povedal nekaj o teh kartonih. Prvega sem si res zaslužil, o tem ni dvoma. Pri drugem ni bilo tako. Sodnik mi je na moje vprašanje celo odvrnil, da sem prejel karton, ker sem Estonca vlekel za majico, kar seveda ne drži,« je zatrdil Stevanović in dodal: »Gre za stare znance iz poljske lige, tudi tedaj jih je ta sodniška ekipa večkrat slišala tako od mojega kluba kot od tekmecev. Ne vem, zakaj so imeli Poljaki takšna merila.« Dodajmo, da je prejel Stevanović pred prvim kartonom močan udarec s komolcem v čeljust, ki je ni mogel premikati. V naravni položaj mu jo je nazaj potisnil šele dr. Matjaž Vogrin.

Brečko: Tudi z desetimi bi morali zdržati

Da izključitev Stevanovića ni bila usodna za poraz Slovenije, je menil Mišo Brečko, četudi priznava, da je bilo igrati z enim manj proti tako čvrsti in motivirani ekipi, kot je Estonija, zelo težko. »Kaj hočeš, se zgodi. Toda morali bi zdržati tudi z desetimi na igrišču. Bolj bode v oči, da nismo bili nevarni za njihova vrata. Dobro smo se pripravili, ogledali smo si tudi tekmi s Turčijo in Nizozemsko, niso nas presenetili, ali nas resno ogrozili. Vedeli smo, da ne bomo imeli veliko priložnosti za gol, žal pa smo ga prejeli na način, ki še posebej boli,« je ocenil kapetan Kölna, ki seveda še ni izobesil bele zastave po prvi od desetih tekem v kvalifikacijski skupini E.

»Ah, še nikdar ni bilo nič izgubljeno ali dobljeno v eni tekmi. Estonce moramo premagati doma, izpad točk iz Talina pa nadomestiti nekje drugje. Še vedno smo v igri za prva tri mesta,« je zatrdil Brečko, ki se je strinjal, da so fantje v igri bržčas premalo tvegali.

Podobno je menil tudi rezervist Valter Birsa, ki je pričakoval natančno takšno tekmo, le računal je na kakšen gol v estonski mreži, ne slovenski. »Težko je tvegati v prvi tekmi, ko nekako ne veš, kakšen tekmec te čaka in raje igraš previdno. Nismo želeli tvegati. V Talinu bo spodrsnilo še komu, Angleži bodo imeli, denimo, oktobra najbrž veliko slabše razmere kot mi zdaj. Gotovo pa bodo vse tekme v skupini E zanimive, kar je potrdil že prvi večer,« je ocenil nogometaš Chieva. Miral Samardžić, ki je tri leta igral v Mariboru, je le dodal, da lahko Slovenija ob bučni podpori Ljudskega vrta oktobra premaga Švico.