Ljubljana – Evropska nogometna zveza (UEFA) stopa po poti, ki jo je začrtal predsednik Aleksander Čeferin. Tudi zadnje srečanje članov izvršnega odbora je razkrilo namero Čeferinove ekipe po reformiranju krovne nogometne hiše v Evropi. Na aprilskem kongresu Uefe v Helsinkih bi lahko potrdili številne reforme.
Lanski vzpon Aleksandra Čeferina po hierarhični lestvici evropskega nogometa je bil rapidno hiter, s podobno hitrostjo bi lahko na Uefi zavele tudi spremembe, zaradi katerih so Evropejci z izidom 42:13 ustoličili Čeferina na čelo organizacije v Nyonu.
Člani IO so potrdili omejitev mandatov predsednika Uefe na tri mandate, torej 12 let. Šved Lennart Johansson je denimo vodil Uefo 17 let, dokler ga ni nasledil Michel Platini. Namen spremembe je doseči boljše vodenje kompleksne organizacije s 450 zaposlenimi, ki letno ustvari približno 2,3 milijarde evrov prihodkov, ter preprečiti anomalije pri doseganju zadostne preglednosti njenega poslovanja. »Veseli me, da so člani izvršnega odbora prepoznali pozitivne posledice predlaganih reform,« je sporočil Čeferin, ki je reaktiviral Uefino predstavništvo v Bruslju: »Prek pisarne v osrčju distrikta EU bomo lažje izpolnili del svojih zavez, še bolje bomo sodelovali z Evropsko komisijo in zagotovili dobro upravljanje Uefe.«
Grosupeljčan je napovedal, da bo UEFA vložila formalen predlog na Svetovno nogometno zvezo (FIFA) za večjo udeležbo evropskih reprezentanc na razširjenem mundialu 2026, ki bo gostoval na ameriških tleh. »Realno pričakujemo 16 mest za članice Uefe. V vsaki od skupin na turnirju bi imeli po eno evropsko ekipo in prav vse bi lahko napredovale v izločilne boje, hkrati bi preprečili medsebojne dvoboje pred 'končnico',« je razkril Čeferin. Svež je spomin na SP 2014, ko so v tekmovanju po skupinah zabeležili izide Nizozemska : Španija 5:1, Italija : Anglija 2:1, Nemčija : Portugalska 4:0, ... Tudi Slovenija, ne nazadnje, je ob obeh nastopih na SP potegnila kratko v evropskih dvobojih s Španijo (2002; 1:3) in Anglijo (2014; 0:1). Vodstvo Uefe bo vložilo omenjeni predlog na majskem kongresu Fife v Bahrajnu.
Klubom 200 milijonov evrov in dva sedeža v IO Uefe
Ob spremembah pri izboru prirediteljev evropskih prvenstev in največjih evropskih klubskih tekem (finale lige prvakov, evropske lige, superpokal) – selekcijsko sito je odslej bolj transparentno – bo novo vodstvo Uefe klubom omogočilo večji zaslužek tudi prek kompenzacijskega sklada, s katerim klubi prejmejo sredstva za nastope njihovih nogometašev na euru. Uefa je klubom razdelila 150 milijonov evrov za participacijo na lanskem EP v Franciji, vsota pa bo narastla na 200 milijonov na vseevropskem euru 2020.
Najbogatejši klubi v Evropi, združeni v skupino ECA, bodo dobili tudi dva sedeža v 17-članskem izvršnem odboru Uefe na račun članov iz nacionalnih zvez. Osmerici članov bo aprila potekel mandat, za osem izpraznjenih sedežev pa se bo potegovalo 13 kandidatov. Med njimi so trije aktivni člani IO, in sicer David Gill (Anglija), Marios Lefkaritis (Ciper) in Michael van Praag (Nizozemska), ter deset svežih imen: Elkhan Mammadov (Azerbajdžan), Karl-Erik Nilsson (Švedska), Kieran O’Connor (Wales), Michele Uva (Italija), Reinhard Grindel (Nemčija), Zbigniew Boniek (Poljska), Kairat Boranbajev (Kazahstan), John Delaney (Irska), Armand Duka (Albanija) in Servet Yardimci (Turčija).
O osmerici članov IO bodo odločali delegati 55 nacionalnih zvez pod dežnikom Uefe, torej volivci, ki so 14. septembra lani v Atenah namenili zgodovinsko visoko podporo Čeferinu. Veliko presenečenje bi bilo torej, če se ne bi zavihteli v IO Čeferinovi zavezniki iz Italije, Švedske, Turčije, ...
Na naslednji seji IO Uefe, ki bo 4. aprila v Helsinkih, dan pozneje pa bo na Finskem še pomembnejša seja letnega kongresa, bo Čeferin poskušal še približati Uefo članicam; v izvršnem odboru bodo lahko sedeli le člani, ki aktivno vodijo svoje nacionalne zveze. To zdaj ni bilo pravilo, IO posledično pogosto ni zastopal interesov članic Uefe.