Finale je nepredvidljiv, a zmagal bo Real

Ljubljana – Ko je bilo jasno, da bosta v finalu igrala Juventus in Real Madrid, se je marsikdo spomnil na Predraga Mijatovića. Nekdanji črnogorski nogometaš je z edinim golom odločil finale med istima tekmecema v Amsterdamu leta 1998. Od blizu si bo ogledal tudi spektakel v Cardiffu, že danes bo prisoten na Realovem treningu.

Kolikokrat smo vas v zadnjih tednih spomnili na gol v Amsterdamu?

V povprečju se na dan pogovarjam z vsaj šestimi ali sedmimi novinarji, od televizijskih, radijskih do časopisnih. Vprašanj je veliko, toda to je znak, da sem leta 1998 dosegel nekaj čudovitega. Ker bo letos ponovitev finala med Juventusom in Realom, se vsi še bolj spominjajo dogajanja v Amsterdamu.

Kakšne občutke imate, ko pomislite na tisti gol?

Vedno znova se mi naježi koža, še posebno v zadnjih dneh, ko je vse bližje finale v Cardiffu. Nazaj prihajajo vsi lepi občutki, zato sem poln dobre energije. A to je povsem normalno, saj gre za najpomembnejši gol v moji karieri, liga prvakov z Realom pa je moja največja lovorika.

Ste resnično igrali poškodovani?

Igral sem zdrav, vendar je res, da sem si na predzadnjem treningu pred finalom poškodoval mečno mišico. Zahvaljujoč našemu fizioterapevtu sem pravočasno okreval in na koncu celo zabil odločilni gol.

In potem ste se obrnili in stekli proti soigralcem na klopi. Proti komu natančno?

Moj prijatelj in soigralec Fernando Sanz mi je na kosilu pred finalom rekel: »Poslušaj, zmagali bomo z 1:0 in ti boš strelec.« Njegova napoved nas je malce presenetila, toda obljubil sem mu, da bom med tekmo pritekel do klopi in ga objel, če se uresničijo njegove besede. Sanzova napoved je bila drzna, a vseeno je uganil rezultat in strelca.

Je bila drzna zato, ker do finala niste dosegli niti enega gola?

V tisti sezoni je imel Real dve različni podobi. V španski ligi smo imeli številne probleme, zato smo igrali zelo slabo. Toda v ligi prvakov je bila naša mentaliteta drugačna. Bili smo samozavestnejši, igrali smo odličen nogomet in premagovali vse nasprotnike. Tudi jaz sem igral dobro, vendar v ligi prvakov nikakor nisem mogel zabiti gola. Prvega sem šele v finalu.

V Madridu so sedmi evropski naslov proslavili, kot da so osvojili prvega, saj so na novo evropsko krono čakali kar 32 let.

Zdi se, da je sedmi evropski naslov najpomembnejša lovorika v Realovi zgodovini. A če kdo vseeno trdi drugače, smo zagotovo imeli največjo proslavo. Za tako velik klub je predolgo, če na ligo prvakov čaka kar 32 let, ampak prav nič se nisem pritoževal, saj sem se zato zapisal v zgodovino največjega kluba na svetu.

Vas ljudje še prepoznajo, če se sprehodite v središču Madrida?

Vedno! Tukaj v Španiji se dobro spomnijo vseh športnih junakov. Resda so me še bolj zaustavljali, ko sem igral za Real, toda tudi zdaj me prepoznajo in pozdravljajo.

Na vas niso pozabili niti v klubu. Ko je Real v finalu, vedno obiščete nekdanje moštvo skupaj z Raulom, Robertom Carlosom, Franciscom Gentom …

Na finale lige prvakov prihajam kot povabljenec Evropske nogometne zveze, toda ko je Real v finalu, obiščem ekipo pred zadnjim treningom. V Realu cenijo nekdanje junake. Veliko jim pomeni, če smo zraven, a povsem enako velja za nas bivše igralce. V veselje mi je, ko ob robu igrišča spremljam, kakšno je razpoloženje v ekipi, in ker se lahko pogovorim z nekaterimi nogometaši. Še posebno s tistimi, ki sem jih pripeljal k Realu kot nekdanji športni direktor – Marcelom, Pepejem, Ronaldom …

Na ta način se verjetno sprostijo tudi nogometaši.

Real Madrid je ravno zato največji klub na svetu. Pomislijo na prav vse malenkosti, ki lahko pripomorejo k uspehu. Na ta način pomagajo sedanjim nogometašem, a obenem pokažejo spoštovanje do nas, ki smo malce starejši.

Ni skrivnost, da je v Cardiffu vaš favorit Real. Zakaj?

Več razlogov je. Prvi je, da ima Real boljšo ekipo in igralce. Drugi je Realov motiv, da kot prvi klub v moderni dobi lige prvakov zmaga dvakrat zapored. In tretja stvar je, da ima Real po 59 letih spet priložnost, da osvoji dvojno krono s španskim in evropskim naslovom. Nedvomno tudi drži, da ne bo lahko. Juventus je vrhunska ekipa, zato si zasluži vso spoštovanje.

Kakšen finale lahko pričakujemo? Bo odločil en gol ali bo festival zadetkov?

Nikoli ne moreš predvideti, kakšen bo finale lige prvakov. Za oboje je izrednega pomena, da osvojijo evropski naslov. Marsikaj bo vidno takoj v prvih petnajstih minutah, kateri nogometaši so razpoloženi in kateri ne. Če hitro pade gol, potem se lahko tekma odpre. Juventus bo verjetno igral obrambno in čakal na eno pravo priložnost. Tudi Real bo začel previdno, da vidi, kako deluje njegova ekipa in kaj počne Juventus, toda v vsakem primeru bo čim prej hotel priti do vodilnega gola.

Bodo igralci čutili zgodovinski vpliv, da ima Juventus največ finalnih porazov in Real največ zmag?

Malce že, toda večkrat se na igrišču dogodi nekaj povsem nepredvidljivega, kar nima povezave z zgodovino, predvidevanji ali logično razlago. Na koncu bodo odločale malenkosti.

Kdo mora biti v Realovi začetni postavi? Isco ali Bale?

Za takšne tekme potrebuješ nogometaše, ki so povsem zdravi. Gareth Bale zaradi poškodb v tej sezoni ni dobro pripravljen, toda težko napovedujem, kako se bo odločil trener Zinedine Zidane. Vseeno pričakujem, da bo začel Isco.

Kot nekdanji Realov direktor lahko najlažje potrdite ali zavržete teorijo zarote – ali pri Realu res predsednik določi, kateri nogometaši morajo igrati?

Ni res. To so urbane legende, brez povezave z resničnim dogajanjem. Zidane je s svojim delom več kot jasno potrdil, da je on tisti, ki odloča. Vse ostalo so govorice ljudi, ki niso blizu kluba. Zidane je prevelika osebnost, da bi mu kdo drug sestavljal ekipo.