Francozi ga vidijo v Zizoujevi vlogi

»Če bi me jutri poklical, ga zanesljivo ne bi zavrnil.« Drugačnega odgovora na vprašanje, kaj bi naredil, če bi ga poklical Zinedine Zidane, kot ga je ponudil Nabil Fekir, 24-letni plejmejker Lyona, si ne bi smel privoščiti niti v sanjah. Po rodu je Alžirec, kot sloviti Zizou, in morda naslednji veliki kapitalec iz znova nogometno najbolj vodilne proizvajalke odličnih nogometašev Francije.

Fekirja že ves čas, odkar v dresu Lyona navdušuje, primerjajo z Zidanom. Vprašanja, ali bi lahko nasledil Zidanov francoski prestol, niso več tako bizarna, kot bi se lahko zdelo. Prav tako so ugibanja, ali bo veliki Real njegov naslednji klub ali pa kakšen bogat angleški, vedno glasnejša. Če bi Nabil dejansko moral izbrati klub in brez Zizoujevega vabila, bi izbral Barcelono, za katero se najbolj navdušuje.

»Sem že v vrhunskem klubu, ampak želim še višje. Barcelona, Real, Bayern, PSG. Zakaj ne? Moram biti ambiciozen in takšen sem. Bomo videli,« je brez pomislekov usmeril svoj pogled v prihodnost, v kateri bi se morda nekoč približal Zidanovim dosežkom ali podvigom Karima Benzemaja, še enega znamenitega »otroka« Lyona.

Po igralskem slogu, razen da sta po profilu zveznega igralca, »Alžirca« nimata veliko skupnega. Zidane ni bil klasičen plejmejker in niti ne odličen strelec, imel je vsega po malem (ali več) in vsega prav toliko, da je bil v devetdesetih letih zasluženo nogometni kralj, medtem ko je Fekir že bližje klasični desetici. Igralcu z občutkom za gol, za pregled igre v napadu in asistence.

Seveda je Fekirja s spodbudnimi besedami izzval tudi Zidane. »Nabil je izvrsten igralec. Tehnično me je navdušil,« je pohvalil igralca, ki je tudi v tej sezoni ligue1 eden od najbolj opazovanih nogometašev, in zatrdil, da ga pozorno spremlja.

Francoski nogomet se prebuja na vseh ravneh. Vzniknil je številčen in izjemno kakovosten rod sodobnih igralcev, telesno močnih, tehnično dovršenih in taktično odgovornih, za njim se ustvarja že novi, še močnejši. Tudi zato je prvemu zvezdniku Lyona pot do statusa prvokategornika v najmočnejši selekciji »les bleus« posuta s trni. Ne glede na to, da selektor Didier Deschamps ne skriva simpatij nad njegovimi sposobnostmi, ima na voljo tako ostro konkurenco, da mora še vedno mladega nogometaša zadrževati na rezervnem seznamu.

Fekir bi z nekaj več sreče lahko že bil vodilna francoska št. 10. Toda imel je tudi smolo, da je po tako rekoč imenitni in prvi pravi prvoligaški sezoni (2014/2015, 13 golov/9 podaj), v kateri je imel v nogah vsa pooblastila, v novi takoj staknil poškodbo, zaradi katere je igral le devet tekem. Da bo ironija še večja, križne vezi na desnem kolenu je potrgal v prijateljski reprezentančni tekmi s Portugalsko. V mladosti je imel tudi Osgood-Schlatterjevo bolezen.

Minula sezona je minila v znamenju vračanja na izhodiščni položaj in se je tako tudi končala – s ponovitvijo dosežka izpred dveh sezon. Mnogi so pričakovali več, toda bil je v senci prvega strelca kluba Alexandra Lacazetteja, zveznega igralca Corentina Tolissa in Unitedovega posojenega Nizozemca Memphisa Depayja. Poletna za klub rekordna odhoda Lacazetteja k Arsenalu (53 milijonov evrov) in Tolissa Bayernu (41,5) sta Fakirju nadela vlogo prvega zvezdnika moštva. Dobil je tudi kapetanski trak. Seveda ni šlo za naključje, saj je tako načrtoval alfa in omega kluba, predsednik in bankir Jean-Michel Aulas. Na vsak način je Nabila, sicer otroka mesta in kluba, želel spremeniti v velikega zvezdnika in najbolj izpostavljenega nogometaša kluba. Z njim v glavni vlogi bi se Lyon lahko približal prvaku Monacu in najbogatejšemu Paris St. Germainu. V dosedanjem delu sezone visoka upravičuje visoka pričakovanja, saj je s 7 goli trenutno najučinkovitejši francoski nogometaš na lestvici strelcev. Zbral je tudi 3 podaje.