Ibrakadabra

Švedski nogometni zvezdnik bošnjaško-hrvaških korenin Zlatan Ibrahimović se je konec avgusta vrnil v mesto zločina, če kot mesto razumemo prestolnico mode Milano, zločin pa podpis pogodbe z nogometnim klubom Milan, najbolj osovraženim tekmecem Interja, ki je sicer doma na istem stadionu, zanj pa je Ibrahimović igral do lanskega poletja. Kultni San Siro je torej po enoletni avanturi v dresu Barcelone ponovno začasni dom enega najboljših in najdražjih nogometašev na svetu, ki se neusmiljeno poigrava s svojimi čuvaji na igrišču in kot za stavo trese mreže nasprotnikov. Da bi brezkompromisni in jezični napadalec še bolj razkačil nekdanje oboževalce iz črno-modrega tabora, je na predstavitvi pred novo armado navijačev, ki so zvesti rdeče-črnim, neustrašno sporočil: »Boljši smo od Interja. Zdaj imam najlepši dres, v katerem sem kdaj igral. To sezono se bo vse vrtelo okoli milanskih klubov. Prepričan sem, da smo favoriti za naslova v italijanskem prvenstvu in ligi prvakov.«

Ko se je Ibrahimović po letu dni bivanja v Španiji z družino vračal v prestolnico Lombardije, ga je štiriletni sin Maximilian vprašal: »Očka, se vračamo domov?« »Ja, sinko moj, domov gremo,« mu je pritrdil. Ne glede na športno in poslovno plat zadnjega prestopa je gotovo, da se Zlatan s svojimi najbližjimi najbolje počuti prav na severu Italije, da je Milan srečen kraj tudi za življenjsko sopotnico Heleno Seger in drugega sinka, dveinpolletnega Vincenta. Navsezadnje sta se oba rodila v Italiji, in to v obdobju, ko je Ibrahimović igral za Inter.

Švedski reprezentant, doma iz Malmöja, ki bo 3. oktobra dopolnil 29 let, je lani za 70 milijonov evrov – to je druga najvišja odškodnina, ki je bila kadarkoli izplačana za prestop nogometaša – zapustil Inter in se priključil tedanjemu evropskemu prvaku Barceloni. Zdelo se je, da šampionom stare celine manjka le še napadalec njegovega kova, s katerim bi se dlje časa zadržali na španskem in evropskem prestolu. Ironija je hotela, da je lovoriko elitne lige prvakov, ki si jo je Zlatan tako srčno želel, po Barceloni letos nasledil prav bivši klub Inter. In to s karizmatičnim trenerjem, Portugalcem Josejem Mourinhom, ki je tako rekoč oboževal Zlatana in ga je tudi na vse pretege prepričeval, naj ostane na San Siru. Toda zmagala je lakota po lovorikah na trenutke muhastega zvezdnika, ki pa je vselej prispeval levji delež pri uspehih svojih klubov.

Šefik Ibrahimović in Jurka Gravić sta se v iskanju boljšega življenja spoznala na Švedskem ter si v Malmöju ustvarila družino s tremi hčerami in tremi sinovi. Zlatan je hitro pokazal nadarjenost za nogomet, ko je v mlajših kategorijah vneto zabijal gole za lokalna kluba Malmö in Balkan. Ime slednjega niti ni presenetljivo, saj ga je ustanovila tamkajšnja skupnost emigrantov iz republik nekdanje Jugoslavije. Toda pri 15 letih je bodoči as svetovnega nogometa že razmišljal, da bi prenehal igrati, saj se mu je obetala solidna služba na pristaniških dokih. Na srečo se je po prepričevanju menedžerja premislil in nadaljeval z nogometom.

Pet let kasneje sta se zanj med drugimi že potegovala trener londonskega Arsenala Arsene Wenger in strateg amsterdamskega Ajaxa Leo Beenhakker. Zlatanov razkošni talent in silovita moč pri 195 cm višine ter odlični obeti v športnem razvoju; vse to je zahtevalo plačilo 7,9 milijona evrov, kar je bilo precej nenavadno za Ajax, klub v lasti Židov, ki v glavnem vztrajajo pri vzgoji lastnih igralcev, te pa za zavidljive vsote prodajajo najbogatejšim evropskim klubom. Ajaxov trener Ronald Koeman je postavnega napadalca takoj postavil v udarno zasedbo, Ibrahimović se je za zaupanje zahvaljeval z goli v nizozemskem prvenstvu in ligi prvakov.

Avgusta leta 2004 sta se Švedska in Nizozemska pomerili v prijateljski tekmi, nasproti pa sta si stala klubska soigralca Ibrahimović in Rafael van der Vaart. V enem izmed medsebojnih dvobojev je Zlatan poškodoval tovariša, ta pa ga je obtožil, da je to storil namerno. Sledil je prisilni odhod Ibre k torinskemu Juventusu za 16 milijonov evrov. Sprememba okolja in drugačen pristop igri se že uveljavljenega golgeterja sploh nista dotaknila, saj je neusmiljeno tresel mreže nasprotnikov še naprej. Leta 2006 so Juventusu v aferi »calciopoli« dokazali, da se je s sodniki in igralci dogovarjal za izide, zato so mu odvzeli zadnji domači lovoriki in ga poslali v drugo ligo. Ibrahimovićev agent Mino Raiola je nemudoma uredil vse potrebno, da se je njegov varovanec za 24,8 milijona evrov preselil k milanskemu Interju in tako ostal v elitni druščini italijanskega nogometa.

Več v tiskani izdaji Dela.