Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju – Med najbolj veselimi slovenskimi reprezentanti, ki so prišli na Gorenjsko, je bil Branko Ilić, ki si je z Astano – prek Maribora, Helsinkov in Apoela – priboril zgodovinski nastop v ligi prvakov. Raznovrstni branilec, ki si bo prav v Kazahstanu najbolj okrepil osebne finance, se zaveda pomena septembrskih tekem s Švico in Estonijo za Slovenijo.
Kaj pričakujete od tekme v Baslu, ko za vas prideta v poštev le remi ali zmaga?
Večina fantov je dovolj izkušenih, da se zaveda, kaj nam prinaša tekma s Švico. Do petka bo to najpomembnejša tekma za nas, o Estoniji bomo razmišljali pozneje. Vemo, kaj smo zapravili v zadnjem stožiškem večeru z Anglijo, ko smo imeli v rokah remi ... Le nekaj sekund pomanjkljive zbranosti je bilo dovolj, da so nas Angleži kaznovali. Junijsko šolo smo na žalost drago plačali.
Kljub vsemu ste bogatejši za dragoceno izkušnjo.
Po moji oceni Švica premore še močnejšo reprezentanco kot Anglija. Torej bomo morali število napak zmanjšati na minimum. Dejansko igralci kova Rooney ali Sterling kaznujejo tudi najmanjšo napako obrambe, in takšnih igralcev ima dovolj tudi Švica.
Boste vlogo favorita prepustili Švicarjem?
Seveda, četudi drži, da bomo poskušali v Baslu zmagati, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo. Švicarji igrajo tehnično dovršen nogomet, gre za odlično podkovane igralce. Saj ste se tudi sami lahko prepričali že v Mariboru, da so bili tedaj Švicarji na igrišču navidez boljši od nas, toda s pravim taktičnim pristopom smo si mi pripisali tri točke. Naj se to ponovi!
Komaj ste končali natrpani urnik klubskih tekem, po koncu »operacije Švica-Estonija« pa bo pred vami še bolj zgoščen ritem tekem. Toda gotovo ste vsaj potiho premlevali tudi kaj o Švici in njenem slogu igre, tekmecih, ki vas čakajo v Baslu?
Temu se kot nogometaš ne moreš izogniti ... Švica občasno zaigra s tremi branilci v liniji in obema bočnima nogometašema visoko na tekmečevi polovici. Kot denimo pogosto igra Juventus. Na ta način te pritisnejo visoko pred tvoj kazenski prostor. Narediti bomo morali vse, kar lahko, da bomo žogo čim prej spravili v zvezno vrsto, prav tako bomo poskušali žogo čim dlje držati v svoji posesti. Čaka nas torej veliko garanja na treningih.
To vam ni tuje. Ne nazadnje ne bi igrali v ligi prvakov, če se ne bi temeljito pripravili na slehernega tekmeca na poti do najmočnejšega klubskega tekmovanja na svetu.
V vseh treh primerih smo vedeli, kdo je favorit dvoboja, zato smo lahko izbrali pravo taktiko. Premoremo fantastičen strokovni štab, jaz sem delno pomagal trenerju le pri proučevanju Maribora. V dvoboju s Ciprčani smo preživeli tudi najhujše trenutke, ko nas je Apoel stisnil v kazenski prostor. A tudi tedaj smo si priigrali več priložnosti za gol! Izpostavil bi le tekmo s Helsinki, ki je bila naravnost nora, polna zasukov. Ko smo prejeli gol za 3:3, smo mislili, da je konec, a smo v dodatku zabili neverjeten, redko viden gol za 4:3.
Slovite kot raznovrsten nogometaš, ki lahko igra tako v obrambi kot zvezni vrsti. Na katerem položaju igrate v Astani?
Pripeljali so me kot desnega štoperja, kar mi tudi najbolj leži, in na tem položaju igram v državnem prvenstvu. V evropskih tekmah pa sem na pobudo trenerja presedlal na desni bok. Podobno torej kot nazadnje pri Partizanu.
Vas je po odhodu iz Beograda snubil še kdo?
Naj povem, da sem se pogovarjal z novim vodstvom Olimpije. Gre za zelo fer in korektne ljudi, dejansko sem bil z eno nogo že v Olimpiji. Potem je prišla na moj naslov mamljiva ponudba Astane in družina se je odločila za Kazahstan.
Igrali ste že v Španiji, Rusiji, Izraelu, na Cipru, nazadnje v Srbiji. Kam bi umestili kazahstansko Astano po nogometnem utripu?
Odgovoril bom s primerom. Na prvi ligaški tekmi nas je doma spremljalo 200 navijačev, nato na prvi evropski tekmi 20.000. Naposled nas je bodrilo že 30.000 gledalcev, po šampionski vrnitvi s Cipra pa so nas pričakali sredi noči že na letališču. Župan mesta nam je izročil simboličen pokal. Dobro smo podžgali vzdušje v Astani ...
Kako ste se znašli v mestu, ki leži blizu meje s Kitajsko?
O Astani najdem le lepe besede, ogromno se gradi, postaja prava metropola. Ko se mi je pridružila tudi družina – otroci so začeli hoditi v mednarodno šolo –, je vse skupaj postalo še lažje, tudi peturna časovna razlika ni več moteča.
