Iličić je bil najbolj razigran

Jan Oblak: Še dobro, da je bil v zapisniku tekme, v nasprotnem primeru ga ne bi opazili.

Mitja Viler: Sinoči bolj osredotočen na obrambo kot v Trnavi, ni improviziral, ni razočaral.

Boštjan Cesar: Ostaja v igri za jubilejni in rekordni 100. nastop v slovenski majici. Verjetno bi se odrekel letni plači v Chievu, da bi ga lahko ozaljšal s stožiško zmago nad Škotsko in prebojem v dodatne kvalifikacije.

Miha Mevlja: To je štoper za dva naslednja ciklusa, obrambi Slovenije bi lahko poveljeval najmanj do Katarja 2022. Z Litovci tako ali tako ni imel večjih izzivov.

Nejc Skubic: Večkrat je krenil naprej kot v petek, četudi zna biti še bolj konkreten. V prvem polčasu je lepo zaposlil Iličića.

Benjamin Verbič: Trudil se je in nizal akcije, pri tem pa izgubljal žogo kot po tekočem traku. Toda, recite, kar hočete, na računu ima priborjeno enajstmetrovko in velemojstrski gol.

Rajko Rotman: Varoval je hrbet ustvarjalnim igralcem, dosledno je upošteval selektorjeva navodila.

Jasmin Kurtić: Velja enako kot za Rotmana: po poklicu je predvsem defenzivni vezist in vsakič, ko to pozabi, lahko ekipa zaide v težave.

Jan Repas: Nepričakovana poteza Katanca. Izkazal se je kot hiter in gibljiv adut, s katerim bi morda bolje presenetil v Trnavi. No, rezervist Birsa mu je v 74. pokazal, kako je treba prodreti konkretno, pozneje pa še, kako učinkovito podati soigralcu.

Josip Iličić: Najbolj razigran mož sinočnje tekme, dosežena gola sta bila le pika na i. V 59. minuti je odvzel žogo Novikovasu v slogu Sergia Ramosa, ob odhodu z igrišča pa je požel najglasnejši aplavz.

Andraž Šporar: Na svojem štadionu ni posebej blestel, na njegovo žalost so imeli Litovci moči le do njegovega odhoda z igrišča.

Srečko Katanec: Težko se je bilo zbrati po tako črnem petku, kot so ga imeli njegovi aduti v Trnavi, toda uspelo mu je strniti vrste in vendarle navdušiti someščane.