Italijanov joker je Španec iz Firenc

Minuli konec tedna se je na Old Traffordu upočasnila Chelseajeva pot proti nazivu angleškega prvaka. Modri iz Londona so še vedno v najboljšem položaju, toda v porazu proti rdečim vragom (0:2) se je še bolj odkrila šibka točka: brez Marcosa Alonsa je Chelsea silno ranljiv.

Italijanski strokovnjak na trenerskem stolčku Chelseaja Antonio Conte je ob prihodu na Stamford Bridge hitro uvidel pomanjkljivost v moštvu. V zadnjem trenutku je iz italijanskih Firenc (Fiorentine) pripeljal Alonsa. Tvegana in pogumna Contejeva poteza se je v nekaj mesecih pokazala za eno najboljših. Alonso se ni le uveljavil na položaju levega bočnega igralca, temveč je postal eden od simbolov Contejevega Chelseaja in v očeh mnogih komentatorjev angleške lige kandidat za prestižno uvrstitev v najboljšo enajsterico sezone.

Alonso je angleško poglavje začel pisati septembra in ne prav posrečeno – s porazom proti Arsenalu z 0:3. Igral je zadnjih 35 minut. Toda po tej tekmi se je začel Chelseajev niz z njim v eni od glavnih vlog. Conte je zamenjal taktično postavitev – od 4-1-4-1 je prešel na 3-4-3. V njem imata najvidnejši vlogi bočna igralca, na levi Alonso na desni Victor Moses.

»Če bi igrali brez Hazarda in Coste ter izgubili, bi bilo to normalno. Toda skrb vzbujajoče je, da je manjkal le Alonso in trener zanj ni našel ustrezne zamenjave. Odvisnost od Alonsa je prevelika,« je opisal in hkrati poudaril Alonsovo vrednost in pomembnost v moštvu Chelseaja nekdanji Unitedov as Gary Neville.

Špančeva uveljavitev v Angliji in v enem od najboljših klubov je imela predzgodbo. Kot otrok Reala, za katerega je v članski konkurenci igral eno samo tekmo, je srečo iskal in našel zunaj Španije. Vajeniško dobo je opravil pri Boltonu v letih od 2010 do 2013 in okusil slasti in grenkobo zmagovanja, izpadanja in napredovanja v premierleague ter championship (druga liga). A bogatejši angleški klubi niso zaznali njegove sposobnosti, temveč italijanski, izbrala ga je Fiorentina. V treh letih je kot član vijoličnih pol sezone preživel na Otoku pri Sunderlandu. Posojnina je bila koristna zanj in za Fiorentino. Vrnil se je močnejši in samozavestnejši, saj je Sunderlandu pomagal v boju za obstanek, hkrati je pod taktirko trenerja Paula Souse še izpopolnil svojo nadarjenost.

Alonso je nasprotje klasičnih bočnih branilcev. S 188 centimetri višine je vse prej kot Marcelo, zaradi katerega pri Realu ni dočakal vidnejše vloge. Kljub temu pa je njegovo najmočnejše orožje sposobnost ponavljanja prebojev po krilnem položaju.

»Odličen je zato, ker je sposoben nadzirati ritem in presenetiti tekmeca. Telesno je zelo močen, tehnično dovršen,« ga je opisal nekdanji Boltonov trener Dougie Freedman, ki je poudaril še njegovo izjemno delavnost. To odliko nadvse ceni tudi Conte.

V Chelseajevi vrnitvi v – ali na – angleški vrh je Alonso pred mojstrstvom posameznikov postavil izkušnje in tekmovalno lakoto, ambicioznost.

»Kot moštvo odlično delujemo. Vemo, kaj igramo, motivacija je vedno stoodstotna in večinoma igramo res odlične tekme,« je Alonso poudaril značilnosti Chelseaja. Zanimivo je, da v prvih treh porazih ni igral vso tekmo, proti Unitedu je bil bolan.

Med tistimi, ki najbolj uživajo, ko beseda nanese na Marcosa, je Conte. »Ne pozabite, ko je prišel, ni igral. Ampak Marcos je eden od tistih igralcev, ki je najbolj napredoval. Vse si je zaslužil s svojim trdim delom in zaslužil si je vsak nastop,« nima pomislekov uspešni »allenatore«, pred katerim je še en velik izziv: da bi Marcosa izbrusil za vidno vlogo v španski reprezentanci.