Tiskane izdaje
Jorge Mendes je v zadnjem desetletju dokazal, da zna zmagovati, toda najprej se je moral naučiti izgubljati. VHS kasete so kmalu pristale na smetišču zgodovine, zato je nov posel poiskal v gostinstvu. Prevzel je nočni lokal v Portu, vendar je znova hitro ugasnil luč in zaprl vrata. Ponovno ni obupal, ampak se je raje spopadel s svojim najtemnejšimi spomini in odšel nazaj v nogomet. Kot večina portugalskih fantov je najprej brcal žogo, toda nikakor ga ni ubogala enako kot Eusebia, Luisa Figa in Cristiana Ronalda. Ob vrnitvi v nogomet se je zato žogi raje izognil in v roke prijel kovček s pogodbami. Nedvomno trenutek, ki je spremenil nogometno zgodovino.
Nogometni agent je od leta 1997 naprej in do danes je obrnil več kot milijardo evrov zgolj pri poslih, ki so javno znani. Pod njegovim nadzorom so delodajalca zamenjali Cristiano Ronaldo (skupno za 113 mio €), James Rodriguez (128), Angel Di Maria (179), Radamel Falcao (103), Diego Costa (40) … Vsi za več deset milijonov evrov pod sojem žarometov in na časopisnih naslovnicah, zato je Mendes dobil sloves superagenta.
Vpleten pri
Poleg Ronalda imajo del prihodkov v davčnih oazah vsi največji Mendesovi zvezdniki James, Di Maria, Falcao, Pepe … Da bi zmanjšali odgovornost, so pri nekaterih nogometaših pripravili pogodbo o prodaji njihovih osebnostnih pravic podjetjem v davčnih oazah, toda da gre zgolj za izigravanje pravnih določil, potrjuje kupnina – 1 evro.
V tej zgodbi je ostalo pozabljeno, da je lani poleti svoje osebnostne pravice prodal tudi Ronaldo (za neznan znesek), kupec pa je bil singapurski poslovnež Peter Lim. Ob takšnih poslih je jasno, da je iznajdljivost agentov naprednejša od zakonodaje, zato tudi takšna zmeda. Ker gre za zapletene finančne operacije, si celo najboljši davčni strokovnjaki niso povsem na jasnem, kakšen bo epilog. Nekateri napovedujejo, da se ne bo dogodilo nič, spet drugi omenjajo celo zaporne kazni.
Kljub temu so očitna še nekatera druga dejstva. Peter Lim je namreč tudi večinski lastnik nogometnega kluba Valencia (navzkrižje interesov?), tam pa je bil trener nekaj časa Nuno Espirito Santo. Ta je zanimiv predvsem zato, ker je bil leta 1997 prvi nogometaš, ki ga je Mendes uspel prodati iz Vitorie Guimaraes v Deportivo La Coruno, spoznala pa sta se v nekdanjem Mendesovem nočnem lokalu.
Mendes je uspel kasneje do potankosti razviti sistem, kako pri prestopih pobrati del odškodnine kot tretja oseba. Novi klub za nogometaša tako ni plačal odškodnine le prejšnjemu klubu, ampak tudi Mendesu kot posredniku. Tovrstno sodelovanje tretjih oseb (in podjetij) pri prestopih je od lani prepovedano, toda pred tem je Mendes na ta način prejel premnoge milijone evrov. Podobno je bilo pri prestopu Jana Oblaka iz Benfice v Atletico Madrid, saj je poleg Mendesa mastno zaslužil še slovenski agent Miha Mlakar. Tudi to namreč dokazujejo papirji Football Leaksa, ki jih je v Sloveniji tokrat predstavil Planet TV.
V številnih primerih denar ni šel direktno iz kluba k agentu, ampak preko različnih podjetij v davčnih oazah. Na takšen način so prekrivali sledi pri solastništvu igralcev, enako je zdaj pri prihodkih za osebnostne pravice nogometašev.
K Fergusonu s praskami
Mendes ima trenutno svoje varovance v madridskem Realu, Barceloni, Atleticu, Bayernu, Manchester Unitedu, Chelseaju, PSG in največjih portugalskih klubih Benfici, Portu, Sportingu … V njegovi ekipi je več kot štirideset agentov in skavtov, ki nenehno iščejo mlade talente. Tako so izbrskali mnoge obetavne mladeniče in jih iz anonimnosti porinili med zvezde, denimo Jamesa Rodrigueza, Radamela Falcaa in Diega Costo. »Če ne bi bilo Jorgeja, ne bi bil nogometaš, ampak ribič,« je bil brez dlake na jeziku Fabio Coentrao, sedanji član madridskega Reala.
Za Mendesa pravijo v šali, da ima na Realovem štadionu Santiago Bernabeu kar svojo pisarno, v času Alexa Fergusona je bil reden gost tudi pri Manchester Unitedu. Ko je leta 2002 s svojim porschejem drvel na prvi sestanek s sirom Alexom, je imel prometno nesrečo, toda Mendes je zavrnil zdravniško pomoč in vseeno odletel v Manchester z nekaj praskami in modricami. Očitno je že vedel zakaj, saj je s Fergusonom stkal dolgoletno poslovno prijateljstvo. »Jorge Mendes je brez dvoma najboljši agent, s katerim sem imel opraviti. Je odgovoren, na svoje varovance je izjemno pozoren in je pošten do klubov,« je v avtobiografiji zapisal sir Alex Ferguson.
Legendarni trener je zelo verjel Mendesu in od njega kupil vse, kar mu je ponudil. Tudi neznanega portugalskega nogometaša Bebeja za skoraj devet milijonov evrov, čeprav je bil Bebe pred tem zgolj pet tednov član Vitorie Guimaraes. Toda če so vpleteni s tem poslom zaslužili (ali morda očistili?) nekaj milijončkov, nikakor niso mogli pretentati nogometne igre. Bebe je namreč za rdeče vrage odigral le sedem tekem in se hitro izgubil v kalni povprečnosti.
Težko je tudi razumeti, kako je Mendes pripravil Barcelono, da bo v nekaj letih z vsemi dodatki odštela več kot 50 milijonov evrov za Andrea Gomesa, da je Manchester City kupil Eliaquima Mangalo za 30 milijonov evrov, ali da je Real prav toliko odštel za Coentraa. Kdo je torej pravi lastnik nogometašev? Klubi? Ali Mendes?
V vsakem primeru je Mendesova zgodba zrela za filmsko uprizoritev, režiserja pa verjetno ne bi bilo potrebno iskati prav dolgo. Najprimernejši bi bil kar slavni Američan, ki je svojo kariero prav tako pričel v izposojevalnici videokaset – Quentin Tarantino.
