Tiskane izdaje
Mesec dni loči Slovenijo od navidez najmanj pomembne tekme v boju za Rusijo 2018. Kvalifikacijski večer z Malto v Stožicah predstavlja priložnost Slovencev za dvig samozavesti po klavrni »operaciji Škotska« in pravšnje slovo od sezone 2016/17. Malta je avtsajder in je v zadnjih 20 letih le enkrat zmagala v gosteh, tržna vrednost njene reprezentance pa zaostaja za letno plačo Jana Oblaka v Madridu.
Toda, pozor: na lanski tekmi v Ta'Qaliju večina ni vedela, v kateri reprezentanci igrajo bančni uradniki, odvetniki in turistični delavci, v kateri pa zvezdniki iz prvenstev Italije, Španije in Nemčije, saj je le višja sila rešila slovensko barko pred njenim zanesljivim potopom že v prvem polčasu tekme!
Prav zato bi morali Slovenci zavihati rokave veliko prej kot ob temperaturi, ki bo vladala 1. junija ob njihovem zboru na Brdu pri Kranju. Selektor Srečko Katanec bi lahko prav z Malto preizkusil kakšno novost, saj se je marčevski poskus na Škotskem povsem ponesrečil kadrovsko (Mevlja), taktično (Iličić je neučinkovito izgubljal energijo z lovljenjem dolgih podaj, kot bi bil centerfor, ne pa »desetka«) in motivacijsko, saj je odpovedala celotna enajsterica. Morda bi morali junija poseči v vsa tri omenjena področja, toda za to bi se morali temeljito pripravljati že zdaj.
Malta bo namreč le vmesna postaja do veliko zahtevnejših večerov s Slovaško, Litvo, Škotsko in Anglijo, ki sledijo v jesenskem finišu kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Dvoboj s 182. reprezentanco Fifine lestvice ponuja še več. Morda bo imel Katanec edinstveno priložnost za preizkus igre s tremi branilci v liniji, o kateri sanja vse od vrnitve na klop slovenske reprezentance. Pri tem ne gre za rinjenje z glavo čez zid; sistem igre je treba prilagoditi značilnostim reprezentantov, saj je možno obratno le v (bogatih) klubih. Če bi Katanec sledil kadru, ki bo na voljo junija, bi skoraj »moral« preizkusiti nov model igre, ki bi bil pisan na kožo igralcem – denimo 3-6-1, v praksi bolj znan kot 3-4-2-1.
Eden najboljših trenerjev pri nas mi je zanimivo odgovoril na vprašanje, koliko časa bi potreboval selektor za občasno uporabo novega sistema igre. »Zelo malo, če bi fantje tudi v klubih igrali na tak način,« je odgovoril. Dejstvo je, da bi lahko Luka Krajnc (levo), Miha Mevlja in Aljaž Struna (desno), ki naj bi junija zamenjali navezo kaznovanih štoperjev Cesar-Samardžić, v miže igrali v sistemu 3-4-2-1, saj je ta na njihovem dnevnem klubskem jedilniku. Nejc Skubic, denimo, je igral najbolje prav na boku v sistemu igre 3-5-2, v Turčiji se prebuja tudi Matic Fink. Hkrati je Josip Iličić preživel v Firencah največ časa na desni strani za napadalcem v modelu igre 3-4-2-1. »Jojo« bi moral junija nositi igro Slovenije, saj je kaznovan tudi Valter Birsa. V teh kombinacijah bi se znašla v napadu Roman Bezjak (levo ob Iličiću) in Robert Berić. Ob verjetno operiranem Kevinu Kamplu bi moral Katanec poiskati zvezno vrsto (v dobri formi sta tudi Verbič in Rotman) in najti rešitev za levi bok (na tujem igrata redno Jokić in Sikošek).
Navidezna revolucija s tremi branilci v liniji torej ne bi bila nič drugega kot večinska preslikava naravnih položajev reprezentantov v okolje izbrane vrste. Kazni in poškodbe bodo Katanca prisilile v iskanje alternativ, Malta pa je tekmec po meri.
Izpolnitev Katančevih sanj
Malta bo le vmesna postaja do veliko zahtevnejših večerov s Slovaško, Litvo, Škotsko in Anglijo.
Objavljeno
08. maj 2017 10.10
Trening slovenske nogometne reprezentance
