Jokić na Gorenjskem zgolj v podporo silam antante

Brdo pri Kranju – Srečko Katanec je v prvem javnem nastopu pred kvalifikacijsko tekmo z Malto ekspresno hitro opravil s sedmo silo in morebitnimi neprijetnimi vprašanji. Vnovič je opozoril pred podcenjevanjem sredozemske reprezentance, a hkrati zatrdil, da bo Slovenija čez teden dni odločno krenila po tri točke, četudi brez Kevina Kampla.

Prvi pogled na imena reprezentantov, s katerimi bo Katanec računal v petek (20.45) na Malti, tri dni pozneje ob isti uri pa še na Poljskem, razkriva logično razmišljanje selektorja. Navidez veliko število fantov (25) se zdi morda pretirano, upoštevaje dejstvo, da bodo nekateri po gostovanju na Malti našli motiv le še za ulov dneva počitka ali dveh pred vrnitvijo v neizprosno natrpane klubske urnike, pa je argument kvantitete veliko močnejši. Prijateljska tekma v Vroclavu bo Katancu omogočila vpogled v manevrski prostor za morebitno širitev kadrovskega bazena in odgovor na vprašanje, s kom bi lahko računal na močnejšem gostovanju, kot se obeta Sloveniji na Malti. Naslednji tekmec na poti do mundiala v Rusiji bo marca Škotska v Glasgowu.

Dotlej je resda daleč, že novembra se lahko položaj v skupini F spremeni s svetlobno hitrostjo. Ob morebitnih remijih na tekmah Anglija – Škotska in Slovaška – Litva bi lahko prišlo do scenarija, po katerem bi prezimila na vrhu skupine Slovenija. Že možnost za takšen razplet potrjuje nepredvidljivost nogometne panoge; pred začetkom kvalifikacij za Rusijo 2018 je Slovenija kotirala v četrtem bobnu za Anglijo, Slovaško in Škotsko, po pičlih treh tekmah neporažena meri veliko višje. Ne gre za evforijo, le dejstvo, da je Slovaška zapustila Ljubljano na ščitu, Anglija pa se je podobnemu scenariju izmuznila skozi šivankino uho.

Pretekli uspehi seveda niso jamstvo za prihodnost. Brez treh točk na Malti bi šel v nič tudi oktobrski fanatizem reprezentantov iz Stožic; ti so izkoristili »kvoto« za spodrsljaje že ob premieri v Vilniusu. Seznam, ki ga je Katanec razkril včeraj na Brdu, je odpihnil tudi bojazni, da bodo na Malti odsotni številni nosilci igre, ki so jo na različne načine skupili v snidenju z Anglijo. Zdi se, da bosta manjkala na igrišču »le« bočna branilca Bojan Jokić (poškodba) in Aljaž Struna (kartoni). Kapetan Boštjan Cesar namreč v Chievu že vadi, četudi po Angliji še ni dočakal minute igre, podobno velja za Reneja Krhina. Josip Iličić in Benjamin Verbič, ki sta potegnila kratko v boju z robustnimi Otočani, sta v Firencah in Københavnu že nanizala več tekem.

Če se ne bi pravočasno vrnil »Cesi«, bi ga zamenjal udeleženec lige prvakov Miha Mevlja, obrambna linija bi nato izgledala približno takole: Trajkovski-Mevlja-Samardžić-Skubic. »Jokić bo kljub poškodbi prišel na Brdo,« je zatrdil Katanec. Jokić bo s svojim prihodom okrepil kolektivni duh, ki je krasil fante med zadnjo akcijo, »začinjeno« z (ne)igranjem Kevina Kampla, ki je odmevalo po vsej nogometni Evropi. Tedaj so postali zmagovalci v očeh javnosti starejši reprezentanti, ki jim medijski pomp tako ali tako ni bil všeč. Cesar, Valter Birsa, Milivoje Novaković in Bojan Jokić so namreč gonilne sile antante, ki je dobila oktobrsko bitko z mediji, navijači in navidezno interno opozicijo. Jan Oblak, Rene Krhin, Robert Berić in še nekateri so bili bolj prizanesljivi do vrstnika Kampla. Odmeven rezultatski podvig je pozneje preprečil oktobrsko (r)evolucijo, morebitna zmaga na Malti pa bi še okrepila bratstvo in enotnost reprezentantov. V vladajoči koncept se bosta poskušala karseda hitro vživeti novinca v reprezentanci – bočni branilec iz Kopra Gregor Sikošek (22) in Olimpijin štoper Antonio Delamea Mlinar (25).