Tiskane izdaje
V slabo uro dolgem pogovoru je Čeferin znova zavrnil možnost nastanka zaprte superlige. Po njegovem mnenju tudi ideja o balkanski nogometni ligi ne more zaživeti. Posredno je okrcal še slovenske nogometne zvezdnike, ki se ne odzivajo na reprezentančna vabila. Čeferin ima za seboj dve leti in pol vodenja evropskega nogometa, v tem obdobju se je utrdil na vodilnem položaju in si tako dvignil ugled, da na prihajajočih volitvah ne bo imel protikandidata. »Ko te enkrat podpira vseh 55 reprezentanc, dobiš dodatno samozavest, a hkrati je breme še večje. Očitno imam veliko podporo, kar pomeni, da ne smemo izkoristiti zaupanja in zaspati na lovorikah, temveč moramo Uefo narediti še boljšo.« Z besedami Ljubljančana se ni težko strinjati, težje jih bo uresničiti.
Uefa je že zdaj štirikrat večja organizacija od Fife, ki nadzoruje svetovni nogomet, takšnega razmerja moči ni nikjer drugje v športu. Čeferin kljub temu pogleduje precej daleč prek evropskih meja. »Veliko se lahko še naučimo od drugih in najdemo nove načine, da bo nogomet še boljši. Če vprašate mene, je v nogometu premalo, ne preveč denarja, to sem se naučil tudi v pogovoru z ustanoviteljem Alibabe Jackom Majem. Kitajci so nekaj posebnega, njihov trg je po digitalni plati svetlobna leta pred Evropo, regulacije so manj toge, v njihovih modelih je veliko priložnosti tudi za evropski nogomet. Prihodnost moramo oblikovati s Kitajci, drugače jo bodo Kitajci oblikovali namesto nas.«
Dokler bo predsednik, ne bo superlige
Čeferina v prihodnjih štirih letih čakajo velike ovire tudi bližje domu. Nemški časnik Der Spiegel je dvignil veliko prahu z afero Football Leaks, v kateri so razkrili pogovore evropskih nogometnih velikanov o ustanovitvi zaprte superlige najmočnejših klubov. Iz burnih razprav v javnosti sta kot zmagovalca (spet) izšla Uefa in Čeferin, ki je ob prvi kandidaturi napovedal, da se bo krčevito boril proti čedalje večjemu elitizmu v nogometu. »Dokler bom predsednik Uefe, superlige gotovo ne bo. Mislim, da so tudi klubi po sestankih in odzivu javnosti videli, da to ni prava smer za nogomet, tako se šport ne razvija, ni solidarnosti ... Sanje morajo ostati žive tudi za 'palčke', superliga pa bi ubila nogomet.«
V Portorožu se je Aleksander Čeferin znova izkazal kot odlični govorec, ki mu občinstvo jé iz roke. FOTO: Sporto
Hkrati ni naklonjen niti regionalnemu povezovanju. Ideje o združitvi belgijske in nizozemske nogometne lige živijo že 20 let, pa še vedno niso niti blizu realizacije, tudi ideja o balkanski nogometni ligi po vzoru košarkarske Aba je po Čeferinovem mnenju utopična. »Vsi smo nostalgični in na neki način še vedno živimo v preteklosti. Spominjamo se fantastičnih derbijev v nekdanji državi, a pozabljamo, da bi ob tem trpela državna prvenstva. Če Srbiji vzamemo Crveno zvezdo in Partizan, lahko razpustimo ligo, podobno je v Sloveniji. Tudi z varnostnega vidika liga na tem divjem prostoru trenutno ne bi bila mogoča. To je vendarle nogomet, ne košarka.« Čeferin bi raje videl več evropskih tekem, zato že potekajo pogovori o še tretjem evropskem tekmovanju, ki bi se pridružilo ligi prvakov in evropski ligi, to bo tudi eden od poudarkov njegovega prvega celotnega mandata na čelu Uefe.
Euro 2020 bo enkraten dogodek
Velik projekt bo tudi evropsko prvenstvo leta 2020, ki bo potekalo v dvanajstih državah in bo logistično najbolj zapleteno doslej. »Zavedati se moramo, da gre za države z različnimi politikami, drugimi valutami, za nekatere še vedno potrebuješ vizum ... Prepričan sem, da nam bo uspelo, zagotovo pa to ne bo prihodnja praksa, to je enkraten dogodek, ki bo pospremil šestdesetletnico Eura.« Na tem dogodku bi Čeferin rad videl tudi Slovenijo, vprašanjem o novem selektorju in krizi v reprezentanci pa se je diplomatsko izognil. Kljub temu ni mogel iz svoje kože in je dodal: »Ko bodo nogomet igrali samo za denar, ne bo več rešitve. V nekaterih reprezentancah je še vedno pravo ozračje, igralci se borijo za državni grb, poglejte Hrvate, ki so na svetovnem prvenstvu res dali vse od sebe. Povsem drugače kot nekateri, ki so poškodovani v trenutku, ko ni milijonov evrov v igri.« Kdo ve, kaj bi na to odvrnil Jan Oblak ...
Za konec se je Čeferin dotaknil negotovih časov in spreminjajočih se razmer v medijih, ki so vplivale tudi na strukturo nogometnih gledalcev. »Zavedamo se, da se moramo zdaj najbolj boriti za gledalce med 12. in 20. letom, ki ne gledajo več televizije. V digitalnih vodah precej zaostajamo, tu bomo morali narediti velik korak naprej. Hkrati sem prepričan, da bo priložnosti še več, tudi denarja bo več, le na različne načine bo treba priti do njega. Zdaj bo Uefa lahko dokazala, da ni okostnjak, temveč organizacija, ki gleda v prihodnost.«
V Portorožu se je Aleksander Čeferin znova izkazal kot odlični govorec, ki mu občinstvo jé iz roke. S karizmo je prepričal tudi veljake v evropskem nogometu, od naslednjih štirih let pa bo odvisno, kako velika bo Čeferinova nogometna zapuščina.
