Današnji zagon projekta »Nogomet v šole« je le zadnji Uefin start-up med mnogimi, s katerimi je Uefa v preteklih letih razvijala nogomet na stari celini. Slavnostna predstavitev projekta, s katerim želi Uefa dodatno približati priljubljeno igro z žogo v šolski sistem, je bila na ljubljanskem Trgu republike, njegova vrednost pa približno 11 milijonov evrov. Prav z »grassroot« programi je možno nogomet – navzoči bodo tudi nekdanji zvezdniki Luis Figo, Florent Malouda in Mile Ačimović – najmočneje približati najmlajšim.
Uefa tovrstnih projektov ne financira le z dobro voljo. Prek močnih produktov, kot so evropsko prvenstvo, liga prvakov in evropska liga, iztrži dovolj sredstev za nagrajevanje udeležencev teh tekmovanj, povečevanje lastnih rezerv in razvoj nogometa po vseh 55 državah članicah od Lizbone do Bakuja, od Reykjavika do Jeruzalema.
Prvič čez 5 milijard evrov letnih prihodkov
Organizacija, ki jo vodi predsednik Aleksander Čeferin, bo v poslovnem letu 2019/20 prvič v zgodovini presegla mejo petih milijard evrov prihodkov. V prejšnjem poslovnem letu je Uefa ustvarila 3,86 milijarde. Če bi primerjali le vsako četrto leto, torej leto evropskega prvenstva, pa bo Uefa povečala prihodke z 2,8 milijarde evrov v letu 2011/12 na načrtovanih 5,72 milijarde € v letu, v katerega smo vstopili poleti (glej tabelo).
Ritmu, ki ga narekuje Uefa z »najboljšim športnim produktom na svetu«, kot je v enem od intervjujev za Delo ligo prvakov označil Čeferin, ne moreta slediti niti največji športni organizaciji na svetu. Svetovna nogometna zveza (Fifa) je denimo v štiriletki 2009-2012 ustvarila 1,15 milijarde € povprečnih letnih prihodkov, v štiriletki 2013-2016 pa 1,46 milijarde. Mednarodni olimpijski komite (Mok) je v omenjenih obdobjih ustvaril 1,25 oziroma 1,35 milijarde € letnih prihodkov. Uefa? Pri njej gre za zneska 1,61 in 2,32 milijarde evrov, z zadnjim povečanjem bo zazevala med njimi še večja razlika v prid inštitucije s sedežem ob Ženevskem jezeru. Ali drugače: Uefa bo v ciklu 2017-2020 ustvarila 15,21 milijarde € skupnih prihodkov oziroma 3,8 milijarde € letno. Ni čudno, da želijo sodelovati z Uefo multinacionalke, kakršna je kitajska Alibaba, ali pa športne franšize, kakršna je košarkarska NBA.
Finale lige prvakov: Peterburg, München in London?
Tudi zavoljo tega odločitve izvršnega odbora Uefe pogosto odmevajo po vsem športnem svetu. Danes bodo denimo v Ljubljani razkrili prizorišča finalov lige prvakov 2021, 2022 in 2023, finala evropske lige 2021, organizatorja eura v futsalu 2022 in pravila zadnjih bojev v kvalifikacijah za euro 2020. V zakulisju omenjajo tri favorite za finale lige prvakov: od leta 2021 do 2023 naj bi se tako zvrstili St. Peterburg, München in London ob 100. obletnici izgradnje starega štadiona Wembley.
Čeferin zagnal projekt na Trgu republike
Evropska nogometna zveza (Uefa) je pred popoldanskim zasedanjem izvršnega odbora v Ljubljani zagnala štiriletni program za otroke Nogomet v šolah. Zagon projekta, za katerega bo Uefa prek programa HatTrick v obdobju 2020-2024 namenila 11 milijonov evrov, so pospremili s festivalom nogometa na trgu Republike.
»To, da otroke privabimo k igranju nogometa in uživanju v njem, je ključni elementi v Uefini viziji. In ta nov šolski program bo v tem pogledu pomenil pomemben korak naprej,« pravijo pri Uefi, kjer poudarjajo družbeno vlogo nogometa, ki »naj bo dostopen za vse«. Prav v šolah se mnogi namreč prvič srečajo z nogometom, še menijo pri evropski zvezi. Njen predsednik Aleksander Čeferin je projekt - omenjenih 11 milijonov evrov bo namenjenih razvoju in izboljšavi nogometa v šolah - uradno odprl v središču Ljubljane na posebnem dogodku. Na njem so prvi mož evropskega nogometa in nekatere nogometne legende, vključno z Luisom Figom, Nadine Kessler, Florentom Maloudajem in Milenkom Ačimovićem, igrale tekmo z otroki iz slovenskih, italijanskih, avstrijskih, hrvaških in madžarskih šol.
Uefa je pilotni projekt nogometa v šolah, ki je vključeval Albanijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Severno Makedonijo, Severno Irsko in Rusijo, uvedla že leta 2017. Projekt je bil uspešen, zato so se pri krovni zvezi odločili, da v to vključijo vseh 55 članic za obdobje od leta 2020 do 2024. Te bodo lahko s projekti, povezanimi s šolo, letno kandidirale za 50.000 evrov. STA