Kalvarija pod Kalvarijo, pet žog v mariborski mreži

Maribor – Slab uvod in še slabši konec sta Mariboru v prvi tekmi evropske lige v skupini D prinesla prvi poraz. V tekmi brez znamenitega štajerskega vročega vzdušja je Rubin iz Kazana prepričljivo ugnal slovenskega prvaka s 5:2. Poraz je bil previsok, vijolični so pretežni del tekme lovili zaostanek, na koncu pa ujeli manjši polom. Naslednjo tekmo bo Maribor igral v gosteh proti Wiganu (3. oktobra).

Slabe pol ure pred tekmo je športni park Ljudski vrt sameval. Bilo je slutiti, da se prvo poglavje tretjega dela mariborske zgodbe v evropskem pokalu ne bo izšlo po željah štajerskih navijačev. Strahovi so bili upravičeni. Enajsterica vijoličnih je dvoboj začela brez glasne podpore s tribun. Preden so se navijači prebudili iz spanca, je bilo že prepozno. Marcos Tavares in drugi niso bili v ritmu, ki bi obetal spektakel in še eno bitko za zgodovino. Kot da se je slabo vzdušje preneslo v noge in glave igralcev: podaje so bile nenatančne, tehničnih napak preveč, ritem počasen. Vse je bilo voda na mlin potrpežljivim gostom.

Po slabe pol ure je z južne tribune Ljudskega vrta iz grl navijaške skupine Viole naposled zagrmelo: »Ni predaje!« Spodbuda je bila nujna, vijolična barka je bila tako rekoč potopljena, Rusi so si v 27. minuti po dveh velikih napakah Mariborčanov priigrali prednost z 2:0. Prav nič ni bilo videti, da bi Mariborčani lahko upodobili ptiča Feniksa in vstali iz pepela, Rubin je prišel do visokega vodstva na zelo lahek in spreten način. Za 0:1 je po šprintu, pobegu in povratni podaji Chrisa Mavinga na rob kazenskega prostora z leve strani zadel – ob izdatni pomoči Željka Filipovića, ki je podajo spremljal kot vkopan – Gökdeniz Karadeniz. Turek v gostujočem moštvu je s 14 m brez težav matiral Jasmina Handanovića. Drugi gol je bil sad še večje neumnosti Mariborčanov. Polvisoka podaja iz kota z leve strani je zletela mimo vseh vijoličnih mož, na drugi vratnici pa jo je Španec Ivan Maracno zlahka usmeril v gol.

Mariborčanom po pol ure res ni kazalo najbolje, že od prvega sodnikovega žvižga se je zdelo, da so na igrišče stopili brez tekmovalnega naboja. Tudi številčnejše in bučnejše podpore s tribune niso dobili dolgo časa. Še ena žoga v domači mreži je bila bliže kot prva v gostujoči. Toda nogomet je tudi igra čudežev. Mariborčani so ga potrebovali, da bi se vrnili v igro in ga – dobili. Martin Milec je z desne strani prodrl v Rubinov kazenski prostor. Podaje ni zmogel, žogo si je, ko je bil tako rekoč že brez zamisli, raje namestil na levo nogo in s 13 m ustrelil projektil, ki je neubranljivo zletel pod prečko. Sergej Rižikov je bil prekratek. Vijolične je gol potegnil iz brezna, jim vlil nekaj več naboja, volje in prebudil navijače. Mariborčani so odločno začeli drugi polčas in si hitro priigrali imenitno priložnost za čudežno vrnitev. Jean-Philippe Mendy je odlično ukradel žogo, v nadaljevanju akcije pa je Goran Cvijanović porinil žogo Marcosu Tavaresu za izenačenje. Sveži »Slovenec« je dvoboj iz oči v oči z gostujočim vratarjem Sergejem Rižikovom izgubil. Z 10 m je streljal mimo vratarjeve leve vratnice. Kazen je prišla v 69. minuti. Rezervist, finski reprezentant Roman Eremenko, je zadel tako rekoč iz nič. Z diagonalnim strelom z desne strani s 15 m je presenetil vso mariborsko obrambo in Handanovića, ki se je stegnil, kot se je le dalo, toda še premalo, da bi ukrotil močan strel.

Kljub visokemu zaostanku Mariborčani niso bili tako slabi in brezvoljni. Napadali so, lovili gol za priključek, morda še za popoln zasuk. Nusmir Fajić je v rahlo divji igri z veliko tveganja še drugič znižal zaostanek na -1, toda finiš se je spremenil v vijolično kalvarijo pod Kalvarijo. Rutinirani gostujoči legionarji so odbili vse mariborske napade in z dvema goloma prišli do previsoke zmage. Bili so boljši za gol ali dva, za tri pač ne. Na koncu so le spretno in rutinirano kaznovali povsem »odprte« Mariborčane.

V drugi tekmi sta se Zulte Waregem in Wigan razšla brez golov.