Kampl bo odločal o Pečniku, dolžniku iz Osla

Srečko Katanec se ubada z vprašanjem, s kom nad Norveško in Švico? Do petka bo iskal alternativo za Valterja Birso.

Objavljeno
07. oktober 2013 23.48
Slovenska nogometna reprezentanca Brdo 7. oktober 2013
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Ljubljana – S kom nad Norveško in Švico? Večno vprašanje navijačev je aktualno tudi pred zadnjim tednom kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji. Petkov (20.45) in torkov (20.00) tekmec Slovencev se namreč ne bi mogla bolj razlikovati, kot se.

Rod slovenskih nogometašev, ki se bo v finišu kvalifikacij za Brazilijo 2014 spoprijel z misijo nemogoče, je pred tremi, štirimi leti že krasila stanovitna forma, udarna enajsterica je bila »znana vnaprej«, obramba granitna, napad pa učinkovit. Fantje počasi spet odkrivajo čare zmag in pozitivnih rezultatov v delno prenovljeni zasedbi. Kljub temu je še vedno težko napovedati »začetnih 11«, ki bi jih poslal na igrišče selektor Srečko Katanec.

Po vrnitvi na slovensko klop je Ljubljančan vodil sedem tekem in na igrišče poslal sedem različnih začetnih enajsteric. Kadrovsko raznolikost so narekovali dejavniki, kot so rumeni in rdeči kartoni, poškodbe in posebnost tekmeca, gledano v celoti pa je vendarle možno izluščiti imena, ki so doslej najbolj prepričala Katanca. Ob vratarju Samirju Handanoviću v osrčju obrambne vrste najbolj zaupa Branku Iliću in Boštjanu Cesarju, na bočnih položajih Bojanu Jokiću in Mišu Brečku, vse druge linije in naveze na igrišču pa je Katanec spreminjal glede na prej naštete dejavnike in posledično tri različne modele igre 3-4-2-1 (BiH), 4-4-2 (Islandija, Finska, Ciper) in 4-2-3-1 (Turčija, Islandija in Albanija).

Obstaja močna povezava med modeloma 4-4-2 in 4-2-3-1, marsikateri navijač ju pogosto sploh ne loči: Wayne Rooney in Milivoje Novaković sta, denimo, pri Fergusonovemu Manchestru oziroma Kekovi Sloveniji (oba 4-4-2) pogosto igrala bližje zvezni vrsti kot napadu. Tudi zadnja tekma Slovenije na Cipru je potrdila pravilnost igre z dvema napadalcema, ki imata različno ofenzivni vlogi. Naveza z Daljnega vzhoda Novaković-Ljubijankić se zdi naravna kombinacija v sprednji vrsti – v primeru, ko bo Slovenija lovila zmago z »vikingi«, Švico pa vendarle krasi drugačen, bolj španski slog igre –, odprto torej ostaja vprašanje, s katerimi štirimi igralci na sredini igrišča bo Katanec iskal zgodovinsko zmago nad skandinavsko reprezentanco.

Žal mu je Stojanovića

Težko je verjeti, da bi Katanec pustil na rezervni klopi Andraža Kirma, Jasmina Kurtića in Kevina Kampla, zato ostaja bolj ali manj odprto le vprašanje četrtega moža v zvezni vrsti. Pri tem obstaja več doslej videnih različic, katerih skupni imenovalec je – Kevin Kampl. Raznovrstni nogometaš Salzburga namreč lahko igra na sredini igrišča, na krilu, tik za napadalcem ... Če ga bo Katanec postavil na položaj poškodovanega Valterja Birse (desno krilo), bo osrčje zvezne vrste bržčas zaupal navezi Kurtić-Krhin, ki je zorela proti Turčiji, Islandiji, Finski in Albaniji, le na Cipru je bila zvezna vrsta v rokah Kampla in Mertlja. V prvem primeru bi šlo nedvomno za najmanjšo spremembo v primerjavi z dosedanjimi tekmami. Če pa bi Katanec postavil Kampla bližje napadalcu (4-2-3-1), bi za položaj Birse najverjetneje konkurirali Andraž Struna (kot s Turčijo in Islandijo), Roman Bezjak (Finska, tedaj je resda prišlo do rahlih sprememb) ali Nejc Pečnik, ki je nazadnje igral na desnem krilu pri porazu v Oslu (4-2-3-1), ko se je že v 7. minuti poškodoval Birsa.


»Če bom dobil priložnost, jo bom dobro izkoristil. Moja statistika v reprezentanci ni slaba, vselej sem dal vse od sebe. Še najslabšo tekmo v izbrani vrsti sem odigral prav v Oslu, zato sem tudi dolžnik,« nam je zatrdil Pečnik. Korošec na Gorenjsko ni prišel posebej dobre volje, saj Crveni zvezdi ne gre po načrtu. »Osebno mi resda ne gre slabo, toda to hitro zvodeni, če klub ne zmaguje. Navijači so po šestih letih čakanja nestrpni, že med tekmami nas preklinjajo in označujejo – milo rečeno – za manekene in dekleta. Res ni prijetno, pred vsako tekmo imamo policijsko spremstvo, kot da bi bili teroristi,« je opisal položaj v klubu iz Beograda Pečnik, ki ga je v Zvezdo povabil nekdanji selektor Slaviša Stojanović. »Njega mi je še najbolj žal, saj ne more v miru delati. Ni mu lahko: nekdo iz uprave mu reče, da uživa podporo, drugi vodilni človek trdi drugače, tretji spet drugače. Zaradi nesoglasij v klubu in pritiska navijačev igramo najmanj za 40 odstotkov slabše, kot bi igrali sicer. Imamo najbolj kakovostno zasedbo v ligi, toda druge ekipe, ne le Partizan, so dobro organizirane. Če mladi čakajo na plače po leto dni, bodo težko prikazali dobre igre. Jaz sem izkušen, na to gledam drugače,« še dodaja Pečnik.