Kapetan Jokić pomaga Kavčičevim strelcem

Bolj ali manj prazno strelivo so imeli konec tedna na voljo najboljši slovenski napadalci v tujih klubih. Njihovo čast so reševali branilci, med njimi je najmočneje opozoril nase izkušeni Bojan Jokić, ki se je dobro uveljavil v močnem ruskem prvenstvu.

Jokić je prispeval enega od golov za zmago njegove Ufe nad Anžijem iz Mahačkale – za moštvo iz Dagestana igra nekdanji slovenski reprezentant Miral Samardžić –, v tej sezoni pa je zbral dva gola in štiri podaje. Svojo statistiko je krepil tudi proti najmočnejšim klubom, kakršni so moskovski Dinamo, Lokomotiv in Spartak ali Amkar Perm.

Kdor želi preveriti moč ruskega prvenstva, naj pokuka na uradno Uefino jakostno lestvico. Rusi kotirajo na visokem šestem mestu, zato bodo imeli v prihodnji sezoni prenovljene lige prvakov zajamčene tri vstopnice med elito, enako kot Francozi in le eno manj kot poker najmočnejših – to so Angleži, Španci, Nemci in Italijani. Tudi v tej sezoni evropske lige imajo največ klubov v 1/8 finala prav Rusi – Zenit, CSKA in Lokomotiv –, Španci, Francozi in Italijani premorejo po enega manj.

Prav Jokić sodi med standardne in najbolje ocenjene nogometaše Ufe in nemara bo tudi pod vodstvom novega selektorja Tomaža Kavčiča najmočneje kandidiral za položaj na levem boku. Ufa, klub iz milijonske prestolnice Baškirije, zaseda 7. mesto za težkokategorniki, s katerimi se ne more primerjati. Njen proračun se giblje med 30 in 40 milijoni evrov, podobno kot proračun Rostova, pri katerem igrata Matija Boben in Žan Majer, ki sta trenutno poškodovana. Najbogatejši ostaja Zenit, pri katerem je Miha Mevlja nazadnje igral v sistemu s tremi branilci (3-4-1-2).

Jokić je nazadnje nosil celo kapetanski trak, četudi Rusi le izjemoma ta prestiž namenijo tujcu. »Ne ne, kapetan ostaja Pavel Alikin, toda zdaj ni igral,« je na eni od tamkajšnjih televizij v ruščini pojasnil 31-letni Kranjčan, ki je prvič opozoril nase v majici Hita Gorice. Nato pa dodal, da so v klubu zadovoljni z doslej doseženim.

Iličić edina svetla točka

»Načrtovani« strelci med legionarji so bili konec tedna bodisi neučinkoviti bodisi sploh niso dobili priložnosti za igro. Glavna Kavčičeva aduta, izkušena Tim Matavž in Robert Berić, sta se pridružila tej jati; Šempetrčan na gostovanju v Utrechtu ni ozaljšal svoje bilance 9 doseženih golov, Krčan je v Rennesu zaradi bolezni obsedel na klopi za rezerve. Tudi poljski bataljon se ne more pohvaliti z izkupičkom, potem ko je Jagiellonia visoko izgubila derbi v Poznanu.

Ni šlo niti igralcem, ki igrajo tik za napadalci (Zajc, Verbič, Birsa, ...), toda z eno izjemo – Josipa Iličića. Slednji resnično igra navdahnjeno, le dvajset minut je potreboval za ključno asistenco, s katero je Atalanta prišla do gola in pomembne zmage v Bologni. »Jojo« in soigralci še vedno ostajajo v igri za šesto mesto, ki bi jim prineslo vnovičen nastop v evropski ligi.

Birsa in Cesar nepričakovano zašla v boj za obstanek

Vsi slovenski legionarji na »škornju« resda niso tako uspešni. Chievo je sanjsko krenil v sezono, sodil med največja presenečenja, toda v zadnjih trinajstih tekmah je zmagal le enkrat (1-2-10), izgubil je tudi prestižni mestni derbi in posledično oživil prav Verono. Valter Birsa in Boštjan Cesar – slednji resda ne dobiva priložnosti – sta zašla v boj za obstanek, v katerem trpi šesterica: Cagliari 26, Chievo 25, Crotone, Sassuolo in Spal po 24, Verona 22. Serie B čaka najslabša med njimi.

Chievo bo imel v naslednjih štirih tekmah le eno pravo priložnost za zmago: ob snidenjih z Milanom, Napolijem in Sampdorio bo zanj ključna tekma s Sassuolom (4. april).