Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska nogometna reprezentanca naskakuje peto uvrstitev v dodatne kvalifikacije za velika tekmovanja pod taktirko Srečka Katanca. Teoretično je Slovenija lahko druga v kvalifikacijski skupini, s čimer bi se neposredno uvrstila v Francijo, a tudi četrta, zaradi česar bi ostala brez repešaža.
Petkova tekma je realno bržčas prva pripravljalna v paketu dveh za novembrske dodatne kvalifikacije. Katančeve izkušnje namreč obetajo srečen konec, čeprav se v njegovem drugem mandatu na selektorskem stolčku finiš kvalifikacij za mundial v Braziliji ni izšel po željah slovenskih navijačev. Toda Katanec je, potem ko je »ob polčasu« zamenjal Slavišo Stojanovića, le »gasil požar« in poskušal rešiti, kar se je dalo. Slovenijo je na koncu v dvoboju za dodatne kvalifikacije za las prehitela Islandija, ki jo je v bitki za Brazilijo nato izločila Hrvaška. V teh kvalifikacijah pa je otoška država spisala zgodovino, saj si je že zagotovila preboj med 24 udeležencev eura. Med najmanjšimi je na vrhu zamenjala prav Slovenijo!
Jesenski finiš kvalifikacij, iz katerih je Slovenija izšla kot velika zmagovalka, je imel pod Katančevo dirigentsko paličico različni poglavji. V prvem, leta 1999, so Zlatko Zahović in drugi skupinski del tekmovanja zaokrožili s porazom v Ljudskem vrtu z Grčijo z 0:3. Tekma je bila prav na dan petkove tekme z Litvo, 9. oktobra, in je bila hkrati tudi edina v tem mesecu. Toda Slovenija si je novembrski dodatni tekmi priigrala tako rekoč že septembra z domačo zmago proti Gruziji. Boleč, a brez posledic pa je bil tudi poraz v Oslu proti Norveški z 0:4.
Z dvema porazoma in razliko v golih 0:7 je Slovenija pričakala novembrsko »vročico« leta 1999. V drugo poglavje zgodbe »Pot na veliko tekmovanje« je šla v novem tisočletju (2001) s povsem drugačnim izhodiščem. Kapetana Aleša Čeha, zdajšnjega Katančevega pomočnika, Zahovića in druge je čakala peklenska jesen v skupinskem delu kvalifikacij. Začela se je s septembrskim paketom težkih tekem in končala z »veselico« na Plečnikovem štadionu: najprej je čudežno premagala Rusijo (2:1), nato se z neodločenim izidom vrnila iz Beograda (1:1), za konec pa opravila s Ferskimi otoki (3:0). »Generalka« za Romunijo je bila tako popolna.
Katanec si v svojem znanem resnobnem slogu ne domišlja, da bi Litva »spustila hlače« brez boja. Njegova maksimalna pripravljenost in nabrušenost ima utemeljen razlog, saj teoretično tudi Litovci lahko še skočijo na tretje mesto, pri čemer pa bi ta možnost bila enaka znanstveni fantastiki: Litovci bi morali pripraviti prvovrstni senzaciji in v Stožicah zmagati z najmanj 2:0 ali višjim izidom, nato pa še v zadnji tekmi doma premagati Anglijo.
Prav teorija je pisana na kožo selektorjevi previdnosti in tudi pripravi za tekmo, ki ne bo le revijalna ali pripravljalna, marveč predvsem tekmovalna. Toda praktično za razred slabša Litva razen atletizma in nepopustljivosti nima prav veliko orožij, s katerimi bi se zoperstavila našim v najmočnejših ligah uveljavljenim reprezentantom. Razmerja sil so se od prvih slovensko-litovskih dvobojev, ki so se začeli s porazoma z 1:2 v Mariboru (16. novembra leta 1994 je bil slovenski strelec Zlatko Zahović) in Vilniusu (7. junija leta 1995 je zadel Primož Gliha), korenito zasukala. Litva je tudi dejansko utrdila sloves košarkarskega naroda, Slovenija pa je izenačila in celo presegla razmerja med najbolj priljubljenima panogama. Zmaga Slovenije lanskega 12. oktobra v Vilni z 2:0 po golih Milivoja Novakovića jasno izpostavlja favorita.
Novaković: Pričakujem 3. mesto
»Izkoristil sem sleherno minuto za čim hitrejše okrevanje. V treh, štirih tednih po poškodbi ključnice v Švici sem naredil vse, kar je bilo možno, da bi bil nared. Vadba in treningi so resda eno, tekme pa drugo. Tudi Litovci vedo za mojo poškodbo, dvoboji bi bili lahko nevarni. Ne bomo hiteli, na voljo imamo še nekaj dni, odločili se bomo, ko bo čas. Že zdaj pa se lahko zahvalim zvezi in zdravniški službi, ker mi omogočata takšno rehabilitacijo,« je povedal Milivoje Novaković.
Ljubljančan je ocenil položaj Slovenije. »Seveda merimo na šest točk, ključna bo prva tekma z Litvo. Želim si, da bi bilo po koncu tekme s San Marinom drugače kot jeseni 2009, ko smo čakali na razplet dvoboja Slovakov in Poljakov. Pričakujem pa obratno: da torej Švica ne bo izgubila v Estoniji in se bomo za EP potegovali v dodatnih kvalifikacijah,« je razmišljal »Nova«.
