Katanec okrepil južnoafriške sile

Le Cesar, Brečko, Novaković, Birsa, Kirm in Handanović lahko na igrišču nagradijo selektorja.

Objavljeno
06. oktober 2014 13.18
Cyprus Slovenia WCup Soccer
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport
Razplet derbija med Mariborom in Olimpijo je le potrdil, kako veliko veljavo imata ta čas najbogatejša kluba v slovenskem nogometnem prostoru. Svež spomin na spektakularna igro in navijaški dvoboj ter pogled v medije povedo dovolj. Slovenskemu »clasicu«, četudi z le nekajletno zgodovino, ni para v 1. SNL, tekma v seštevku žanje celo več pozornosti kot štajerski večeri v ligi prvakov. Kot bi šlo za reprezentančne dneve v najlepših časih prve in druge slovenske nogometne pravljice ...

Reprezentanca je pač reprezentanca, okrog nje je prelitega največ črnila, okrog nje so vzniknile številne afere, pri čemer »Šmarna gora« ni bila prva med njimi, »Josip Iličić« prav tako ni bila zadnja. Gre za povezavo z najvišjo možno ravnijo tekmovanja, reprezentančnih tekem ne prezrejo niti nenogometne oči, izbrana vrsta pa je pogosto vlečni konj celotnega nogometa v državi, saj posredno proizvede največ legionarjev (in prestopov iz SNL v tujino). Če gre za državo, ki šteje le dva milijona prebivalcev, in prvo ligo, ki črpa kadre iz tako majhnega bazenčka, to seveda drži toliko bolj.

Težko je oceniti, ali so imeli akterji odmevnega merjenja moči v zadnjih tednih v mislih namene s tako visokimi cilji, ali pa so marsikoga vodili zasebni interesi. Na odgovor običajno ni treba dolgo čakati, tudi zadnja ljubljansko-mariborska bitka na hrbtu reprezentance ne bo poniknila brez epiloga. Toda za to bo še prišel čas od novembra do marca, ko v nogometni Sloveniji praznujemo mesece »kislih kumaric« (v razvitih državah to obdobje nastopi v začetku junija in traja do konca avgusta).

Četudi je težko verjeti v idealen scenarij, bi morala Ljubljana in Maribor v tem tednu doseči premirje – česa več ne pričakuje nihče –, sicer bodo priprave reprezentance za četrtkovo tekmo s Švico na Štajerskem namesto dveh, treh ciljno osredotočenih treningov spominjale na ukvarjanje z odvečno polemiko.

Selektor je namreč z nekaterimi potezami (Iličić, Kirm, Pečnik) okrepil t. i. južnoafriško strujo v reprezentanci (podobno kot marca 2013) in hkrati odpravil nekaj »dilem«, ki so pogosto netile »nemir« v reprezentanci in razvnemale navijaške strasti. Na prvi pogled nič posebnega.

Srečko se je odločil, kot se je, gotovo pa je bolje, da se je odločil selektor kot novinarji, navijači ali menedžerji. Kdo ve, morda bi se moral že veliko prej kot po Talinu, ta čas pa je znano le to, da zaupa preverjenim, izkušenim oziroma najstarejšim fantom in da reprezentance ne bo pomlajeval prej kot po koncu zadnje letošnje tekme z Anglijo. To ni nič takega, Ljubljančan je stavil na najbolj izkušene legionarje, kot so Handanović, Cesar, Brečko, Birsa, Kirm in Novaković, ki ga lahko edini »nagradijo« ali »kaznujejo«. Takšna je pač zakonitost igrišča, pri čemer – kratkoročno – ni razlike med klubom in reprezentanco.