Tiskane izdaje
Ljubljana – Nogomet je v kvalifikacijah za mundial v Braziliji potrdil, da velja za eno najbolj nepredvidljivih panog na svetu. Kdo bi si mislil, da se lahko Slovenija še enakovredno bori za prvo mesto v skupini, potem ko je v prvih petih tekmah štirikrat izgubila!
Po porazih s Švico, Norveško, Albanijo in Islandijo ter neprepričljivo domačo zmago s Ciprom, ki je nazadnje osvojil tri točke v gosteh 22. avgusta 2007 v San Marinu (!), je bila sodba že napisana: Slovenija je odpisana v boju za Brazilijo 2014. »Toda sodba še ni pravnomočna,« so si pred poletom v Reykjavik rekli slovenski reprezentanti, tam premagali Islandijo v svoji najboljši tekmi teh kvalifikacij, nato pa pred dnevi preživeli še izjemno težko bitko z motiviranimi Albanci in se povsem enakovredno vključili v boj za prvi dve mesti.
Že jutrišnji večer bi lahko potrdil ali ovrgel marsikatero smelo željo oziroma hipotezo: si predstavljate, da bi na gostovanju pri prerojenih Norvežanih padla Švica, da bi Albanija iztržila točko na Islandiji in da bi Slovenci zmagali v Nikoziji? V tem primeru bi se Katančevi aduti povsem enakovredno vključili celo v boj za prvo mesto v skupini E. V zadnjih dveh kolih bodo namreč igrali z Norveško – ne dvomimo, da bi imeli v Ljudskem vrtu pomoč dvanajstega igralca – in povsem za konec še s Švico v Bernu, ko bi šlo za pravo »majstorico«, kot bi rekli v časih nekdanje SFRJ.
»Počasi, počasi,« na to odgovarja Srečko Katanec. Logično, selektor se zaveda, da je Albanija padla tudi s pomočjo višje sile, ki je naposled uslišala tudi Slovence.
Katanec pred današnjim letom v Larnako zares ne more biti povsem sproščen. Tudi v tekmi z Albanijo se je ponovil padec fantov v igri v drugem polčasu, ki tokrat – za razliko od marčevske tekme z Islandijo – na srečo ni bil kaznovan. Da nekateri aduti (še) niso optimalno telesno pripravljeni, je bilo znano že prej, kljub temu pa so v 20-minutnem obdobju nemoči pošteno prestrašili navijače, ki se počasi, toda zanesljivo prebujajo.
Bolj kot to, da so jih Albanci stisnili na njihovo polovico, je bilo zaskrbljujoče, da Slovenci v tem obdobju med 45. in 65. minuto, ko so »dvoglavi orli« dejansko tvegali vse, niso izpeljali resnega nasprotnega napada. Še več, sestavili niso niti ene akcije, v kateri bi si trikrat uspešno podali žogo. To bo seveda v nekaj dneh do tekme s Ciprom težko vidneje popraviti, četudi drži, da si lahko žogo pač podajaš toliko, kot ti dovoli tekmec. Morda pa bo v Nikoziji vendarle »lažje«. Na to se resda ne velja močno zanašati. Najbolj konkretno rešitev je ponudil Villarrealov bočni nogometaš Bojan Jokić.
»Naj povem zelo enostavno. Igrati moramo bolj agresivno kot Ciprčani, preteči moramo več kilometrov od njih in žogo spustiti na tla. Če nam bo uspelo v vseh treh postavkah, bomo v Nikoziji gotovo zmagali,« je prepričan »Joka«.
Katanec ima torej pred jutrišnjo tekmo veliko izzivov. Naj izpostavimo le nekatere: kako izboljšati organizacijo igre, kako posledično povezati srednjega napadalca s soigralci, kako zmanjšati prepustnost zvezne vrste v drugem polčasu, ...? Ciper, tipična domača reprezentanca, bo gotovo tekmec po meri.
Preostale tekme v skupini E, jutri: Norveška – Švica, Ciper – Slovenija, Islandija – Albanija; 11. oktober: Albanija – Švica, Islandija – Ciper, Slovenija – Norveška; 15. oktober: Ciper – Albanija, Norveška – Islandija, Švica – Slovenija.
