Katanec: Tekma z Anglijo bo pravi nogometni spektakel

Ta čas bi v nogometni družini težko našli bolj primernega sogovornika, kot je Srečko Katanec. Ljubljančan, ki bo julija dopolnil 52 let, bo 14. junija vodil slovensko reprezentanco v kvalifikacijski tekmi za nastop na euru 2016 z Anglijo. V svoji igralski karieri je igral proti številnim uglednim klubom, meril se je tudi z obema finalistoma lige prvakov Barcelono in Juventusom. Veliko časa mu vzame tudi spremljanje tekem slovenskega prvenstva, zato smo lahko s selektorjem nogometne reprezentance odprli številne zanimive tematike od 1. SNL, kvalifikacij za evropsko prvenstvo v Franciji do vrhunca klubske sezone, ki bo 6. junija v Berlinu.

Kaj lahko nogometna Slovenija pričakuje od tekme z Anglijo?

Tako ali drugače bo šlo gotovo za velik nogometni spektakel. Jaz resda nisem pravi naslov ne za spodbujanje evforije ne za to, da bi navijačem vnaprej zatrdil, da ne bomo uspešni. V igralski in trenerski karieri sem namreč doživel tako veliko nenavadnih stvari, da bi vam vse prigode težko nanizal tudi v celodnevnem pogovoru, zato me težko kaj preseneti. Anglija nam lahko zabije več golov, lahko pa jo tudi premagamo.

Z Angleži imate več izkušenj iz različnih obdobij.

Drži. Med drugim sem igral tudi tekmo, na kateri je bilo po 20 minutah igre 4:0 za Angleže, in prav tako je šlo za kvalifikacijsko, ki bi jo »morala« Jugoslavija tedaj dobiti (Katanec je nato, bilo je leta 1987, zabil častni gol za gostitelje op. a.). Kot moštvo tedaj nismo prenesli velikega bremena. Ne zmore vsak prenesti pritiska, saj ni vsak Messi ali pa Ronaldo, zato se moraš takšnih tekem, ko »loviš« nek pozitiven izid, lotiti na drug način že v osnovni pripravi.

No, najbrž vam ne bo treba priteči na stožiško zelenico z belo zastavo?

Kje pa! Eno je, da imajo Angleži obetavno reprezentanco, v kateri mrgoli nadarjenih fantov, ki lahko igrajo v visokem ritmu vso tekmo. Njihov selektor Hodgson številnih, kot je npr. Sterling, ni pustil na zbor selekcije U-21, ki bo junija igrala na euru, tako so dobri. Če bi primerjali le tržni vrednosti reprezentanc, bi bilo bolje, da sploh ne bi igrali tekme ... Drugo pa je, da je v nogometu vselej možno vse. Igrali bomo le eno tekmo, v nedeljo ob 18. uri, dotlej je še nekaj časa. Vem, da lahko »manjše« ekipe premagajo tudi »velike«, takšna razlika v kakovosti pa spet ne zeva. Tudi z Ronaldom v moštvu danes nimaš zajamčene zmage.

Kako je treba igrati takšne tekme, kot se obeta z Anglijo?

Z zornega kota »majhnih« so to najlažje tekme. Igralce bom skušal prepričati, naj se ne bojijo Angležev, saj smo prvo tekmo v Londonu morda izgubili tudi zavoljo prevelikega spoštovanja do Wembleyja in Angležev. Samozavest in vero v lastne sposobnosti je resda lažje doseči, če redno in uspešno igraš v klubu, toda nič hudega. Fantov mi tokrat ne bo treba motivirati, le poznati bodo morali svoje naloge v določenem trenutku, na določene dneve.

Tekmo boste igrali 14. junija, to je tri tedne po tem, ko je večina končala svoje obveznosti v klubih. Tudi to dejstvo najbrž zahteva posebnost tokratnih priprav.

Fantje bodo imeli najprej prosto, kar je dobro, saj jih po koncu sezone ne moreš pripravljati na običajen način. Dobili se bomo v sredo, trikrat ali štirikrat vadili, nato pa bodo imeli prosti soboto in nedeljo. Nato bo sledil zaključni teden priprav na tekmo, ki bo zagotovo spektakularna.

Trenerji radi rečete, da je najpomembnejša le »vsaka naslednja tekma«. To drži tudi tokrat ali bo vendarle bolj pomembno, da jeseni doma padeta Litva in Estonija?

Morda drži slednje, toda veste, kje sta september in oktober? Tisti tekmi me dejansko ne zanimata. Mi lahko pridemo do Litve in Estonije v sanjskem položaju. Lahko si naredimo tudi zalogo za morebiten poznejši »kiks«. Zato je treba vsako tekmo izkoristiti. Dvakrat sem bil blizu uspeha z Angleži na klopi Makedonije, vem, da jih je možno premagati. Taktično vemo vse, ogledali smo si jih neštetokrat. Vse bo odvisno od pripravljenosti in forme fantov, motiva jim tako ali tako ne bo manjkalo. V Londonu smo odvzeli Angležem ogromno žog, toda kaj, ko smo jih takoj izgubili. Nihče ni zadržal žoge.

Prav tista tekma z Anglijo je bila na nek način zadnja prava preizkušnja za Slovenijo. Marčevska dvoboja s San Marinom in Katarjem sta bila vendarle posebna. Kako gledate na zadnje tri tekme z večmesečne časovne razdalje?

Nedavno sem si vnovič zavrtel posnetek gostovanja na Wembleyju. Če bomo tokrat ponovili prvi polčas tiste igre v organizacijskem smislu in hkrati samo prepolovili število napak pri oddaji žog, bomo delovali zelo dobro in bodo prišli na svoj račun tudi navijači. Anglija in San Marino sta seveda neprimerljiva, toda če bo žoga med nami krožila vsaj podobno kot proti San Marinu, bodo imeli težave tudi Angleži.

Kakšno angleško reprezentanco pričakujete?

Večjih sprememb na takšni ravni, kot so kvalifikacijske tekme, ne more biti. Pričakujem, da bodo Angleži narekovali ritem igre in da jih bo krasila večja posest žoge. Tako namreč igrajo v zadnjem obdobju in to bi načeloma ustrezalo tudi nam. Verjamem, da jim bomo večkrat odvzeli žogo v zanje »nevarnih« območjih in tedaj bomo morali biti bolj konkretni kot na Wembleyju, žogo bo treba hitreje prenesti v kazenski prostor. Če ste merili na to, da bodo Angleži prišli v Stožice z rezervisti, pa ne bi imeli prav, saj bodo igrali vsi najboljši. Reprezentančni sistem tekmovanja se razlikuje od klubskega prav v tem, da lahko klubi pogosto menjajo udarne enajsterice in to lahko občasno izkoristijo tudi »slabši« klubi.

Nekateri pravijo, da bi bilo celo bolje, če bi Angleži igrali z najboljšimi, ki naj bi bili sredi junija v mislih že na dopustu. Se strinjate?

To je težko reči. Nobena nogometna ekipa ne more igrati enako z najboljšimi ali brez njih. Poglejte samo primer madridskega Reala, kako so njegovi tarnali ob odsotnostih le dveh igralcev. Pa govorimo o Realu! Ni bilo Modrića, pa se jim je domnevno »sesul ves svet«. Ko igramo mi »manjši« brez štirih ali petih, nihče nič ne reče, le zahteva zmago in rezultat. Angleži si v Stožicah ne bodo privoščili eksperimentov.

Kako so ta čas pripravljeni na pomembno kvalifikacijsko tekmo vaši izbranci? Spremljate njihove klubske tekme, pogosto se o formi posameznikov prepričate tudi na lastne oči.

Če analiziramo obdobje po marčevskih tekmah, gre za poseben položaj: fantje bi lahko v svojih klubih igrali več tekem, ni pa vse slabo. Drži le, da so številni fantje odtlej igrali veliko manj tekem kot angleški nogometaši, s katerimi bodo igrali v Stožicah. Naslednji teden bomo videli, v kakšni formi bodo prišli na zbor, to je v njihovih rokah. V skupnih treningih bomo težko dvigovali formo posameznikov.

Kaj bi lahko povedali skozi oči selektorja o sezoni v 1. SNL? Kaj ste videli, opazili?

Ogledal sem si kar nekaj všečnih tekem, nekaj igralcev (Stojanović, Verbič ...) smo preizkusili tudi v reprezentanci. Saj veste: liga bi bila lahko vedno boljša. Iščem določene lastnosti, iščem nogometaše, ki lahko tečejo v visokem ritmu vseh 90 minut. Kdor meni, da bodo fantje začeli teči šele, ko bodo prestopili v tujino, se moti. Ker bodo v takem primeru hitro staknili poškodbo, saj niso vajeni ostrega ritma.

Med sezono v SNL in reprezentančno akcijo z Anglijo bo sledil še vrhunec klubske sezone – finale lige prvakov. Leta 1992, ko je Barcelona prvič splezala na nogometni Mont Blanc, je v finalu preskočila prav vašo Sampdorio. Kako bo tokrat?

Barcelona ni spremenila filozofije, ta je v načelu enaka. Res pa se je po prihodu trenerja Luisa Enriqueja marsikaj spremenilo. Lionel Messi, denimo, po enem slabšem letu deluje tako, kot je igral eno leto predtem. Barcelona je delno spremenila tudi slog igre v napadu, veliko več je predložkov v kazenski prostor. Dani Alves, na primer, zdaj »centrira« žogo, prej pa je hotel z njo v kazenski prostor. Podobno je pri izvajanju kotov. V načelu pa Barcelonina igra še vedno temelji na posesti žoge.

Kaj konkretnega in koristnega še lahko potegnemo iz igre španskih prvakov?

Naj navedem primer: Messi nič več ne »rine« v 30 metrov dolge pobege z žogo, razen ko je to treba. Sicer pa se prebije pred vrata z dvojnimi podajami, išče soigralce in jih povezuje. To počne fantastično. Če daš glavo dol, soigralci ne vedo, kaj želiš in jih posledično ne vključiš v igro. Messi ob tem zabije veliko golov z glavo, kar je posledica te spremenjene igre in predložkov. Tudi Neymar se je spremenil, očitno je dojel, kaj hočejo od njega. Prej je preigraval, zdaj žogo odda in jo dobi nazaj po dvojni podaji. Igralci potrebujejo čas, da se prilagodijo, in Barcelona je prav zaradi teh prilagoditev odlična.

Ste presenečeni, da bo Barcelonin tekmec v finalu Juventus in ne kdo drug?

Ja in ne. Juventus je imel srečo pri žrebu, pozneje pa še na igrišču, poglejte le povratno tekmo z Monacom. Brez tega ne moreš igrati v finalu. Preskočil je tudi ekipo, ki je bila boljša, torej Real, a je imela v obdobju dvoboja z Juvetom svoje težave. Juventus ima v prvi vrsti odlično ekipo ...

... ki ni imela težav s poškodbami.

Tako je. Žal mi je, da nismo gledali dvoboja popolne Barcelone proti popolnemu Bayernu. Žal mi je bilo Guardiole, ki je odličen trener. Tudi v naših medijih sem bral, češ da je Guardiola naposled razkril, kako »dober« da je. Dajte iz Barcelonine zasedbe Messija, Neymarja in Iniesto, pa bomo videli, kaj lahko opravi Enrique! Ki je seveda odličen trener. Novinarji morajo vendarle imeti neko odgovornost. Da so Guardioli očitali, da nima pojma, je smešno. Robben in Ribery sta na igrišču ustvarjala višek in sama delala razliko. Če trener nima na voljo igralcev, ki ustvarjajo višek, mu je težko, verjemite. Lahko izbira taktike, toda brez ključnih igralcev ne gre.

Koga bi pred finalom postavili v vlogo favorita, Barcelono ali Juventus?

Katalonce, in sicer v razmerju 60:40. Premorejo več igralcev, ki lahko prebijejo obrambni izid v igri ena na ena, to je pogosto ključno v odločilnih tekmah. Vsi bodo igrali previdno, Messi in Neymar pa lahko kadarkoli sama odločita tekmo. Hkrati pa se lahko nogometna ekipa – tako kot človek – nahaja v pozitivnem ali negativnem obdobju. Način, na kakršnega je Juventus zmagal v italijanskem pokalu, je bil zelo zgovoren in morda sporočilen. Lazio bi lahko v podaljšku zabil gol ali dva, a je nato izgubil ... Torej se Juventusa v tej sezoni nekaj drži. Barcelona en teden pred Berlinom igra tudi finale španskega pokala. Kljub vsemu ostajam pri začetni napovedi.

Kdo bi lahko izstopil pri Italijanih?

Juventus ne premore takšnih igralcev kot Barcelona. Juventusov motor Andrea Pirlo težko igra – po mojih merilih – na tako visoki ravni, še »policista« mu ne bi bilo treba dati, da ga onemogočiš. Toda proti Realu je kljub temu igral, kot je, vsa čast. Juventus prav tako nima igralcev za igro ena na ena; Tevez ne igra tako, tudi Vidal ne. Juve igra na drugačen način; na ritem, čvrstost, »fajt«. Agresivno torej kot Lichtsteiner, Marchisio in Vidal. Toda Italijanov ne bi odpisal – spredaj imajo Teveza, ki je močan na žogi, in Morato, ki je ujel formo, in lahko povzroči štoperjem Barcelone velike težave. Katalonski štoperji namreč niso najhitrejši.