Brdo pri Kranju – Le še dan loči slovensko nogometno reprezentanco do prve preizkušnje pod vodstvom selektorja Tomaža Kavčiča. Slednji je zadovoljen z doslej opravljenim na Gorenjskem, tudi generalko za jutrišnji spopad z Avstrijo v Celovcu bo danes opravil kar v slovenski bazi na Brdu.
Če odmislimo ponedeljkov trening, ki ga je izpustila »polovica« članov udarne enajsterice, bo imel Kavčič na voljo tri prave učne ure za predstavitev svoje vizije na igrišču – torkov, sredin in današnji dopoldanski trening, na katerih bo poskušal fantom dodatno pokazati, kaj od njih pričakuje in jim je seveda razkril že prej.
Ključna za morebiten uspeh Slovencev na štadionu ob Vrbskem jezeru bo uigranost in ustrezna telesna pripravljenost, v nasprotnem primeru bo težko ponoviti uspeh iz Linza '97. Novi selektor ničesar ni prepustil naključju, v priprave je vpeljal trenerja za telesno pripravo in video analitika, njegova zasedba naj bi pričakala tekmo z Avstrijo dobro pripravljena. Kavčičeve krasi visoka samozavest, podobno kot največje zahodnoevropske reprezentance tudi Slovenci ne bodo vadili na štadionu tekmeca. Danes dopoldne bodo tako uigrali še zadnje standardne akcije iz prekinitev, štadion ob Vrbskem jezeru si bodo le ogledali pred večerjo v svojem hotelu.
Slovenci od Talina do Celovca
Bomo videli, ali bo to zadostovalo za uspešen začetek Kavčičeve zgodbe. Ljubljančan bo namreč debitiral na klopi Slovenije v tujini, pri čemer gre za nekakšen déjà vu. Kavčič bo začel jutri deseti mandat slovenskih selektorjev – reprezentanco je doslej vodilo sedem različnih imen –, večino zgodb so začeli pisati na tujem. Zanimivo, Bojan Prašnikar je prav vse tri svoje mandate začel onstran slovenskih meja: leta 1991 je gostoval v Talinu, 1997. v Linzu, leta 2002 po svetovnem prvenstvu na Daljnem vzhodu še v Trstu. V Estoniji je remiziral, Avstrijce in Italijane je premagal. Tudi Zdenko Verdenik je leta 1994 krenil na triletno pot selektorja na Malti, kjer je Slovenija premagala Gruzijo, prav tako je začel pisati nogometno pravljico na tujem selektor Srečko Katanec, četudi je poleti leta 1998 v Zalaegerszegu izgubil z Madžarsko.
V seštevku se Kavčič sooča s pozitivnimi obeti; slovenski selektorji so povečini uspešno prestali krst na tujem, obratno torej kot na domačih tleh. Brane Oblak je na legendarnem Bežigradu res debitiral z remijem proti Srbiji in Črni gori, Matjaž Kek pa z zmago nad Estonci, toda zadnja poveljnika sta doživela poraz, četudi govorimo zgolj o prijateljskih tekmah. Slaviši Stojanoviću so jo v Stožicah zagodli Američani, Srečku Katancu pa na istem štadionu nogometaši BiH.
Kavčič bo torej začel selektorsko pot zunaj domovine podobno kot v 90. letih Prašnikar, Verdenik in Katanec. Prav tako je zanimiva podobnost trenutnega položaja v reprezentanci s tedanjim obdobjem. Na Brdu je moč čutiti sproščeno vzdušje, Kavčič je v nasprotju z napovedmi odprl treninge za javnost, reprezentanti izžarevajo velik motiv in visoke ambicije kot tedaj, ko je Slovenija nestrpno pričakovala svojo premierno uvrstitev na (še vedno edino) evropsko prvenstvo.