Kavčič še bližje vlogi naravnega favorita

Ljubljana – Slovenska nogometna javnost še vedno čaka na ime novega selektorja članske reprezentance, ki bo prevzel krmilo iz rok Srečka Katanca. Izbranec predsednika NZS Radenka Mijatovića bo prišel iz preverjenih krogov, kmalu bo znano njegovo ime.

V igri za položaj selektorja teoretično ostajajo štiri imena, ki so prišla v ožji izbor na različne načine. Srečko Katanec je javno potrdil, da je (prejšnje) vodstvo NZS načrtovalo kontinuiran in logičen prehod Tomaža Kavčiča iz nekdanje mlade reprezentance (U-21) prek položaja Katančevega sodelavca do prevzema članske izbrane vrste. Matjaž Kek je zaradi dokazane avtoritete znanja vselej kandidat za slovensko klop, ne glede na trdnost njegove pogodbe z Rijeko. Tretji kandidat Robert Prosinečki, ki je doslej vodil Crveno zvezdo, Kayserispor in nazadnje Azerbajdžan, je že drugič v igri za slovensko klop, potem ko se ji je odpovedal decembra 2012. Četrti kandidat Edy Reja prihaja iz ugledne italijanske trenerske šole. Prva kandidata podpira večina njunih stanovskih kolegov pri nas, tretji in četrti sta favorita različnih interesnih združenj, kar je v nogometu normalno.

Prva nedelja v letošnjem novembru je bila vendarle posebna in je morda odpravila nekatere dvome. Prinesla je nov prvenstveni poraz Rijeke, posledično je bil vnovič na udaru tudi Matjaž Kek, ki je v pogovoru z novinarji po zagrebški tekmi z Lokomotivo odgovoril na vprašanje, ali ga nemara ne vleče nazaj v Slovenijo.

»Še vedno smo pri vrhu in v igri za drugo mesto ... toda odkrito moramo spregovoriti in nekaterim stvarem priti do dna. Karkoli se bo zgodilo, bom ostal blizu kluba in z njim, toda trenutno niti razmišljam ne o odhodu iz kluba. Vem, da so zaokrožile v javnosti številne špekulacije, ki so podrle marsikaj, veliko izrečenega je bilo vzetega iz širšega konteksta. S tem je treba živeti,« je zatrdil Kek, potem ko je izgubil enajsto tekmo v sezoni – v 1. HNL so Rečane po vrsti premagali Istra, Osijek, Dinamo in Lokomotiva –, nato pa dodal: »Pogovarjamo se z igralci, pogovarjamo se znotraj strokovnega štaba, z nami je tudi predsednik, zato se več pogovarjamo tudi z njim. Nekorektno bi bilo bežati od odgovornosti, ne bom obrnil hrbta in pobegnil proti Sloveniji. Moram poudariti, da sva se s soprogo odločila, da bova živela v Opatiji in na Reki. Ko so nekateri postavljali pod vprašaj moja motiv in željo po tem, da ostanem tu, me je bolelo.«

Čas bo pokazal, kakšno sporočilo nosijo Kekove besede, navsezadnje o svoji usodi ob Kvarnerskem zalivu seveda ne odloča sam. Iz njih pa bi lahko sklepali, da Kek na lestvici favoritov za prevzem slovenske reprezentance nič več ne kotira najvišje. Svoje sporočilo nosi tudi večkratna javna prestavitev napovedanega sestanka med njim in predsednikom NZS Mijatovićem.

Tudi Prosinečki, ki je nekoč že deloval v Sloveniji kot nogometaš prejšnje Olimpije za Bežigradom, se je v preteklih javnih izjavah zapletal in je vsaj navzven deloval, kot da zanj slovenska reprezentanca predstavlja »rezervno možnost«. Morda ni mislil tako, gotovo pa je tako zvenelo. Če bi bilo to res, to ne bi bilo najboljše priporočilo za morebiten angažma enega najboljših nogometašev, kar jih je proizvedla bivša SFRJ, na slovensko klop.

Glede na zapleten položaj Keka in dejstvo, da Prosinečki »ne želi delati na Balkanu« in ga »bolj vleče v klub«, bi bila lahko najbližje slovenski klopi Reja (72) in Kavčič (63). Po pravilu kontinuitete spremljanja obetavnega rodu izbrane vrste bi NZS veliko manj tvegala s Kavčičem. Ta je v zadnjem delu drugega Katančevega mandata podrobno spremljal reprezentante, izluščil prednosti in slabosti slovenske jate ter dobil dober vpogled v njihove zmožnosti tudi med člani. Dolgoletni selektor izbrane vrste uživa spoštovanje tako rekoč vseh fantov, ki jih je vpeljal v režim reprezentance med letoma 2008 in 2014 – tudi Kevina Kampla –, podporo večine cehovskih kolegov pri ZNTS in bi nemara predstavljal najmanjše finančno tveganje za NZS med vsemi omenjenimi kandidati za novega selektorja.

Pozor, kvalifikacije za vseevropsko prvenstvo leta 2020 bodo namreč odprli šele marca 2019, prva »prava« tekma pa bo na sporedu septembra 2018, ko bo zaživela Uefina liga narodov. Slovenija bo igrala v eni od skupin tretje kakovostne ravni (liga C), igrala bo bodisi štiri bodisi šest tekem z rivali à la Madžarska, Škotska, Srbija, Črna gora, Bolgarija, Estonija, Litva. To bodo kar pravšnji izzivi za prvi tekmovalni preizkus slovenske reprezentance pod vodstvom novega selektorja, ki – ne nazadnje – lahko nekaj mesecev pred turnirjem prinesejo tudi neposredno uvrstitev na euro 2020, če bi bilo treba.