Tiskane izdaje
Ljubljana – Kako je nogomet preslikava sodobne družbe, precej lepo dokazuje afriško prvenstvo. Kot na številnih ostalih področjih Evropa tudi v nogometu močno izkorišča afriški talent, toda v času afriškega prvenstva evropske lige niso pripravljene prekiniti svojega delovanja. Z druge strani povsem drugače deluje Kitajska, saj že skoraj desetletje pospešeno gradi nove štadione v afriških državah. A nikakor ne dobrodelno.
Resda afriške reprezentance ne premorejo toliko vrhunskih zvezdnikov kot najboljše državne selekcije v Evropi in Južni Ameriki, toda afriški zvezdniki se vsako drugo leto znajdejo v precepu. Na eni strani so njihovi evropski klubi, ki imajo januarja natrpan urnik v državnih tekmovanjih, na drugi pa reprezentance, ki želijo imeti svoje najboljše nogometaše na afriškem prvenstvu.
Velike skrbi imajo tudi klubi. V petih najmočnejših evropskih ligah bo skupno zaradi prvenstva v Gabonu odsotnih približno sto Afričanov. Ni skrivnost, da Alex Ferguson, nekdanji trener Manchester Uniteda, zaradi januarskih odsotnosti ni želel kupovati afriških nogometašev (od 99 njegovih nakupov so bili le štirje Afričani). Toda rdečim vragom se bo prav to pripetilo tokrat, saj bo za Slonokoščeno obalo zaigral izvrstni branilec Eric Bailly.
V preteklosti je imel velike težave Chelsea, ker so januarja v Afriko odhajali Didier Drogba, Michael Essien, Salomon Kalou, John Obi Mikel … V zadnjih letih ima Chelsea vse manj afriških nogometašev in morda je Londončanom pri državnem naslovu leta 2015 pomagalo prav afriško prvenstvo. Pred začetkom afriškega prvenstva sta bila Chelsea in Manchester City povsem poravnana, toda nato sta sinje modre iz Manchestra začasno zapustila Yaya Toure in Wilfried Bony, na kar je imel Chelsea ob koncu afriškega prvenstva kar sedem točk prednosti.
Tokrat se najbolj pritožujejo pri Crystal Palacu, saj bo v Gabon odpotoval njihov izvrsten nogometaš Wilfried Zaha, potem ko je sprejel vabilo Slonokoščene obale. Nejevoljni so tako v klubu, ker so za nekaj tednov ostali brez svojega najbolj talentiranega igralca, pa tudi na angleški zvezi, ker je bil Zaha član mlajših angleških selekcij, saj v Angliji živi od svojega četrtega leta. Toda v zadnjih letih v članski reprezentanci ni dobil prave priložnosti, zato je sprejel poziv v reprezentanco svoje krvne domovine.
Toda najširši nasmešek med afriškim prvenstvom imajo kitajski poslovneži in politiki. Morda se komu zdijo veliki dobrotniki, ker organizatorjem že več let pomagajo pri gradnji štadionov, vendar ima njihov namen le malo skupnega z dobrodelnostjo. Kitajska gradbena podjetja so Gabonu pomagala že leta 2012. Tedaj je Gabon organiziral afriško prvenstvo skupaj z Ekvatorialno Gvinejo in ene ga od dveh štadionov v Gabonu so zgradili kitajski gradbeniki. Tokrat je bila »pomoč« znova dobrohotna, saj so Kitajci dogradili dva nova objekta v mestih Oyem in Port Gentil.
Decembra lani sta se v Pekingu za isto mizo usedla gabonski predsednik Ali Bongo in kitajski prvi mož Xi Jinping. Družno sta se zavzela za poglobitev meddržavnega sodelovanja, v ozadju pa je masovno gabonsko izvažanje surove nafte na Kitajsko, zraven pa tudi izvoz manganove rude, ki jo uporabljajo v proizvodnji jekla in železa.
Nič drugače ni bilo leta 2010. Kitajska podjetja so zgradila štiri štadione za afriško prvenstvo v Angoli, enako je bilo dve leti pred tem v Gani. In kaj izvažata Angola in Gana v Kitajsko? Surovo nafto. Naslednje afriško prvenstvo bo leta 2019 v Kamerunu in tudi tam bodo Kitajci zgradili dva nova štadiona. Verjetno je povsem odveč zapisati, da je kamerunski glavni izvozni produkt surova nafta, (začasna) pomanjkljivost pa je le ta, da Kitajska še ni glavni kamerunski izvozni trg.
