Kot da bi se ponovilo pustno rajanje

Köln – Zdaj pa počitnice! Tako so si minuli konec tedna v Nemčiji dejali nogometaši, potem ko se je spustil zastor nad še eno sezono v bundesligi, najbolj obiskanega ligaškega tekmovanja na stari celini. Šampionski krožnik so obdržali v Münchnu, kjer je zadnjo tekmo kariere odigral kapetan Philipp Lahm, karnevalsko ozračje so uprizorili v Kölnu.

»Raje ne sprašujte, kako je takrat. Delamo kot poblazneli, nimamo časa niti za minuto ali dve stranišča,« je razlagal taksist, od rojstva doma v mestu ob Renu, širnemu svetu znanemu po mogočni katedrali tik pred železniško postajo ter karnevalskih rajanjih. V pustnih dneh mesto milijona prebivalcev in še množice obiskovalcev iz drugih nemških regij ter tujine živi v prav svojem ritmu, večinoma na ulicah, trgih in v do zadnjega kotička nabitih gostinskih lokalih. Taksisti takrat pridno preštevajo evre, a tudi po nočeh brez spanca hrepenijo po počitku. Toda tako je bilo tudi ob tem koncu tedna, zadnjem na svetovnem prvenstvu v hokeju. Pa ne zaradi palice in ploščka, četudi so Rusi, Finci in Švedi poskrbeli za lepo vsoto kölnskega turističnega prihodka, temveč zavoljo odločilne zmage nogometašev v boju za evropski vizum.

Kluba lepe tradicije in številnih nemških reprezentantov v preteklosti namreč že 25 let ni bilo v katerem od tekmovanj pod skupno evropsko streho, zato je zmaga proti Mainzu (2:0) ob ugodnem razpletu nekaterih drugih tekem zadnjega kola botrovala izjemni evforiji. Štadion s 50.000 sedeži je bil od začetka sezone razprodan, tudi v drugoligaških dneh je Köln – tako kot zdaj Stuttgart – nenehno igral ob podpori polnih tribun. Alexander Werle, poslovni direktor kluba, je zato v daljšem pogovoru za časnik Kölnische Rundschau poudaril, da se v pisarni bližajo uresničitvi načrta o novem objektu za 75.000 obiskovalcev, kolikor denimo znaša tudi zmogljivost Allianz Arene v Münchnu.

Tam so sicer na sobotni večer zaploskali petemu naslovu državnih prvakov zapored, tokrat prvič pod vodstvom italijanskega trenerja Carla Ancelottija, a bolj čustveno od proslave nove lovorike je bilo za navzoče na štadionu kot tudi nato za 15.000 tistih ob predstavitvi prvakov pred mestno hišo slovo Philippa Lahma. Tudi Xabi Alonso je pomahal nogometnemu Münchnu in se mu zahvalil za podporo zadnjih štirih let, a vseeno je bil v središču pozornosti dolgoletni kapetan kluba in tudi reprezentance, ki jo je nenazadnje z avtoriteto in sposobnostmi v Braziliji 2014 vodil k naslovu najboljše na svetu. Od izbrane vrste se je nato poslovil, kapetanski trak predal bavarskemu rojaku Bastianu Schweinsteigerju, ki pa se je nato kmalu preselil iz Münchna v Manchester, zdaj sklepni del svoje kariere opravlja v Chicagu.

»Povabil me je že na obisk, tam bova igrala golf, spoznal bom njegovo novo okolje,« je med drugim ob slovesu dejal Lahm. Zaradi izjemno profesionalnega odnosa k športu, klubske pripadnosti in pristopa k igri in tekmecem (niti na eni tekmi ta hitri branilec ni prejel rdečega kartona) je bil zelo priljubljen med občinstvom. V Münchnu je zdaj na igrišču ostal le še eden od treh izjemnih reprezentantov iz regije. Schweinsteiger bo pač poskusil kar najlepše skleniti športno pot v Chicagu, Lahm jo je kar v domačem mestu, vztraja le še Thomas Müller.

Kapetan je včeraj še zadnjič uradno vstopil v klubsko slačilnico. »Najprej bom tokrat z manj drvenja kot ponavadi odpeljal sina v vrtec, nato pridem pospravit svojo opremo omarico v slačilnici, nakar bo že čas za novo veselo srečanje, saj mati praznuje rojstni dan,« je 33-letnik na hitro opisal načrt prvega dne upokojitve. Na odmevni novinarski konferenci se je ozrl k številnim lepim trenutkom športne poti, tudi bolečim spodrsljajem, za najljubše tekmece na igrišču označil nogometaše Reala iz Madrida, tudi štadion Santiago Bernabeu omenil kot prav poseben, se spomnil svojega uvodnega gola, prav v Münchnu, na premieri svetovnega prvenstva 2006. Bayernov francoski as Franck Ribery mu je predal posebno vstopnico za tekme in nato tudi obisk slačilnice, v klubski hiši slave bodo njegovo ime zapisali ob legendah: Franzu Beckenbauerju, Gerdu Müllerju, Seppu Maierju, Karl-Heinzu Rummeniggeju, Uliju Hoenessu, Lotharju Matthäusu, Giovaneju Elberju in Mehmetu Schollu.

Nogometna Nemčija večinoma zdaj zaklepa vrata. Le pred Dortmundom in Frankfurtom je še v soboto finale pokala, pred Wolfsburgom in Braunschweigom sta dve kvalifikacijski tekmi za novo sezono, pomlajena reprezentanca se bo v Rusiji predstavila na tekmovanju za medcelinski pokal, kar bo generalka naslednjega SP. Köln pa bo odšteval dneve do žreba evropskih tekmovanj in tako težko pričakovanega snidenja z uglednimi tekmeci drugih dežel. Takrat bo ob Renu napočil čas za še eno karnevalsko praznovanje.