Legenda je Girouda izzvala, da je postal boljši

Arsenalov junak bitke za obstanek v ligi prvakov Olivier Giroud je bil vedno ljubljenec Arsena Wengerja. A tudi nogometaš, ki mu je povzročal največ skrbi. S trojčkom v kotlu Olympiakosovega štadiona, ki je Arsenal obdržal med 16 najboljšimi v Evropi, je 29-letni napadalec vsaj za tekmo, dve utišal kritike.

Bolj kot po golih, ki jih ni bilo malo, a tudi ne veliko za srednjega napadalca slovitega londonskega kluba, je Giroud znan po tem, da je nenehno predmet strokovnih analiz. Glavno vprašanje je: je dovolj kakovosten za Arsenal in njegove šampionske ambicije? Ali je lahko prvi napadalec »les bleus«? Da, tudi v Franciji se mora kar 193 centimetrov visoki levičar spopadati z enakimi pomisleki kot v Angliji. Njegov sloviti rojak Thierry Henry, strokovni komentator pri Sky, je večkrat izpostavil njegove pomanjkljivosti in da ne sodi v kategorijo najboljših napadalcev. A ni želel zmanjševati njegovih zmogljivosti.

»Niso me razumeli. Ko sem govoril o njegovih značilnostih, sem želel izpostaviti to, da nima tega, kar potrebuje Arsenal. Na primer tega, kar smo imeli mi, ko smo zmagovali v premier league. Tekmecev v napadalni vrsti. Da bi si priigral status prvega napadalca, sem vedel, da imam na voljo le eno uro, da pokažem, kaj znam in zmorem. Izzivali so me Bergkamp, Kanu, Wiltord. Enostavno sem moral dati vse od sebe,« je pojasnil kritike najboljši Arsenalov strelec v zgodovini in poudaril, da ima Giroud zdaj vse možnosti, da postane najboljši. »Ker je videl, da bo obsedel na rezervni klopi, če ne bo igral bolje. Ker so njegovi tekmeci še boljši, od Walcotta do Sancheza.«

Giroud se ni zlomil pred rojakovimi kritikami. »Poznam Henryja in vem, kaj je želel povedati. Ko ga bom videl, se bova pogovorila kot moška na štiri oči. Nisem jezen nanj, a je res, da ga najprej nisem razumel. Imel pa je prav,« je Olivier pojasnil prenapihnjeni spor z legendo Arsenala.

Najsrečnejši mož tega tedna je bil prav gotovo Wenger. Trener, ki so se mu posmehovali celo izkušeni kolegi in tekmeci v Angliji. Ker je v ligi prvakov plesal po robu s tako močnim moštvom v sila povprečni skupini, v kateri je imel le v Bayernu premočnega nasprotnika. Ker je Girouda pripeljal v Anglijo in zaradi njega marsikaterega drugega napadalca zapostavil.

»Vedno se je znašel v lahkem položaju. A je pokazal sposobnosti in značaj, za kar pa se je moral krepko potruditi. Vselej sem branil njegov značaj. Ima nekaj posebnega za napadalca,« je Wenger z olajšanjem hvalil rojaka, ki že četrto sezono nosi dres topničarjev, h katerim je prestopil kot najboljši strelec francoskega prvenstva iz Montpelliera. Če je bil slab ali dober, Wenger je o svojem varovancu vselej trdil, da je eden najboljših napadalcev v Angliji.

Giroud se že ozira za novimi podvigi in izzivi. »Napredovali smo, zato smo srečni. A zakaj bi se ustavili, zakaj si ne bi želeli še več? Tudi uvrstitev med osem najboljših, kar se nam ni posrečilo zadnji dve sezoni,« je svoj cilj v LP odkril postavni napadalec, ki se mora otepati komentarjev, da Arsenal ne bo prvak, dokler bo on prvi napadalec. Še ena Arsenalova legenda, za Henryjem drugi najboljši strelec Ian Wright, je stopila v njegov bran.

»Pozabite zapise in komentarje, da z Giroudom v konici napada Arsenal ne bo prvak niti v tej sezoni, v kateri je, kot trdijo, naslov najlaže dosegljiv. To ni pošteno do Oliviera in je napačna ocena. Če bo Arsenal izpustil iz nog še eno priložnost, gotovo ne bo glavni krivec Giroud. Nič več, tu sta še Walcott, Welbeck,« je razširil krog morebitnih krivcev Wright.

Henryjeve besede so obrodile sadove. Konkurenca v moštvu je Girouda naredila najboljšega doslej in stanovitnejšega. Zaradi nihajoče forme je prav tako moral požreti kakšno neprijetno pripombo. V tej sezoni, ki jo je začel z rezervne klopi, je že najboljši strelec. V premier legaue je zabil osem golov, v ligi prvakov pa pet.