Ligaški spektakel, kot ga v Stožicah še ni bilo

Največji slovenski nogometni derbi razveselil Ljubljančane in ujezil Mariborčane.

Objavljeno
22. november 2015 22.48
Veselje Olimpijinih igralcev in njihovih navijačev ob drugem zadetku na tekmi Olimpija Maribor,Ljubljana Slovenija 21.11..2015 [Šport,nogomet]
Gorazd Nejedly, šport
Gorazd Nejedly, šport

Ljubljana – Štirje lepi goli, vratnica in prečka, devet rumenih kartonov, en rdeči ter razplet brez zmagovalca (2:2). To je bilanca sobotnega 26. velikega slovenskega derbija med Olimpijo in Mariborom, ki je navdušil rekordnih 13.000 navijačev in je imel podaljšek v razgretem tretjem polčasu v »tunelu« in besednega četrtega na novinarski konferenci.

Spektakularno! Olimpija in Maribor sta v preloženi tekmi 15. kola uprizorila veliko predstavo z dramatičnimi zasuki, številnimi atraktivnimi potezami in napakami. Maksimalno bojevitost in boj za vsako žogo so znali ceniti tudi na prepolnih tribunah. Navijačev ni ustavilo niti popoldansko sneženje, kar je samo še potrdilo, kako zelo so pogrešali močno Olimpijo in nogometno poslastico višje ravni. Ljubljana je bila spet središče nogometne Slovenije!

Tudi po še drugem derbiju v prvem delu sezone imajo več razlogov za zadovoljstvo v zeleno-belem taboru, ki je ohranil 7 točk prednosti pred silno srboritimi vijoličnimi. Štajerci so veliko vložili v dvoboj, saj so upali in verjeli, da bodo z zmago znižali zaostanek in v tekmečev tabor vnesli nekaj nemira pred finišem jesenskega dela prvenstva.

Mariborske računice so razblinili izjemni strelec, domači kapetan Andraž Šporar, Olimpijina kakovost, nekaj vijolične nespretnosti in neumnost sicer dobro uro odličnega mladega reprezentanta Petra Stojanovića. Še najmanjši krivec je bil sodnik Davor Drečnik, ki se je resda ujel v past derbija s povišanimi strastmi, toda vijolični se bodo po prespani noči, dveh ali treh morali soočiti s trpko resnico: Stojanović je po nizu prekrškov in prepirov s sodnikom po nepotrebnem s štartom s hrbta na Ezekiela Hentyja 40 m od vrat (!?) ob črti za avt (ne glede na to, da je najprej zadel žogo, potem še nogo) izključil samega sebe in svojim soigralcem naredil nepopravljivo škodo. Mladi, a izkušeni bočni branilec z že veliko pretečenih kilometrov v najzahtevnejših tekmovanjih, vključno z ligo prvakov, si tega preprosto ne bi smel privoščiti.

Mariborski pogrom nad sodniško ekipo, začinjen z običajno vročekrvno štajersko folkloro, ki jo je na tribuni z zažiganjem in metanjem bakel na igrišče in proti ljubljanskemu vratarju Aleksandru Šeligi dopolnila še navijaška skupina Viole, je razkril, koliko moči, čustev in priprav so v derbi vložili trener Krunoslav Jurčić in njegovi pomočniki.

Jeze, ogorčenja in razočaranja Mariborčani niso znali skriti. Čustveno so bili na tleh. Maribor je igral odličen prvi polčas in v njem uprizoril šampionsko predstavo z Jurčićevim odkritjem v začetni enajsterici Gregorjem Bajdetom v glavni vlogi. Zagrebčan, podobno kot njegov ljubljanski tekmec Marijan Pušnik, je z izbiro prve enajsterice potrdil, da je bil pozoren na vsako podrobnost. Tudi na težke razmere za igro na sicer odlično pripravljenem igrišču, zaradi česar so na klopi za rezervne igralce obsedeli »težki« igralci, med njimi tudi mariborski kapetan Marcos Tavares. Z igro v globino in pritiskom s podajami za zadnjo ljubljansko branilsko vrsto so nenehno spravljali v skušnjavo Ljubljančane. Na drugi strani so povsem omejili Hentyjevo prodornost in onemogočili Lucasa Ontivera. Tudi Šporarja so ustavili. Vijolični so imeli v prvih 45 minutah zmago resnično v nogah. Ena sama nezbrana obrambna akcija, po kateri je Šporar ob asistenci spretnega Nemanje Mitrovića znižal zaostanek, pa jih je stala srečnejšega razpleta. Šporarjev izenačujoči gol v drugi minuti sodnikovega dodatka je bil le še seštevek vseh vijoličnih nesreč in zeleno-belih odlik ter vztrajnosti.

Derbi je bil paša za oči in po njem ne bo nič več tako, kot je bilo. Maribor je naposled dobil močno Olimpijo, morda celo boljšo, kot si je želel. Olimpija zdaj ni več v vlogi izzivalke, marveč v vlogi favoritinje, ki ima odprto pot do prvega naslova državne prvakinje. Ima pozitivno energijo, podporo okolja in obrtniško sposobno vodstvo. Pod taktirko predsednika in mecena Milana Mandarića je dvignila organizacijski in tudi športni ustroj na višjo raven. In ima nekaj, na kar je Maribor pri svoji evoluciji pozabil ali na kar ni bil pozoren: kakovost v mladih igralcih. Šporar, Miha Zajc, v soboto na klopi pozabljena Kenan Bajrić in Nik Kapun, Henty, Mitrović ... Tudi stari ali novi selektor je lahko videl, da reprezentančnega potenciala ne manjka.