Luka vs. Andraž

Spet bi lahko zapisali: »Zdaj je na potezi selektor!« Če je pred dobrima dvema tednoma prvi mož slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec s Štajerske dobil intriganten namig starega znanca Zlatka Zahovića, bi se po odlični sobotni predstavi sina lahko javil nek drugi očka.

Miha Šporar je bil navdušen tako kot vsi zeleno-beli privrženci in drugi nenavijaško zaslepljeni navijači po derbiju v Ljudskem vrtu, kjer je v velikem slogu igral Andraž Šporar. Dvajsetletni napadalec, najdragocenejši »izdelek« iz zeleno-belega moštva, ki spet diha s polnimi pljuči in kaže obetavno podobo, je pokazal, da kljub vsem razvojnim težavam napreduje. Da tudi pod Kalvarijo ne premorejo igralca s takšnimi potenciali, kot jih ima stožiški »Cristiano Ronaldo«. Na Portugalčev način z razkazovanjem mišic je Andraž razkril, kdo je njegov vzornik.

Kdo je boljši, Zahović ml. ali Šporar ml.? Ni ju (še) mogoče primerjati, sta različna napadalca. Prvi je poldrugo leto mlajši in nikoli ne bo imel takšne telesne potenciale, kot jih že ima drugi, ki pa nima tako izostrenega občutka za gol. Prvi jih zabija prefinjeno, drugi s silo. Luka odlično prebira igro in ima zelo vidno nogometno inteligenco, Andraž je speči lev. Ni ga videti, na trenutke je kot lenivec, a ko zavoha »kri«, se spremeni v krvoločnega plenilca.

Derbi je razkril še nekaj. Luka se je v izenačujoči akciji za 3:3 odlikoval z nepopustljivostjo, siten kot muha si je priigral žogo, Andraž je bil tudi moštveni igralec.

Zdaj pa osnovni navijaški dilemi, Srečko je namreč nima. Bi ju – ali vsaj enega – selektor moral povabiti v člansko reprezentanco, če celo največje reprezentance (Anglija, Italija, Nemčija ...) favorizirajo najbolj nadarjene? Talent vsekakor ne narekuje selektorjeve odločitve. Za oba dobro ve, da premoreta nekaj več kot vrstniki, ampak tudi Srečko se dobro pozna in ve, da z njima nima česa početi. Niti malo se mu ne sanja, kako naj bi pospešil njun igralski in osebnostni razvoj. Naj ju vrže med volkove in upa, da bosta iz volčjega brloga prišla zrelejša in še boljša? Bog ne daj, da bi se jima kaj sfižilo. Katanec se zaveda, da ni tip selektorja, ki gradi, pač pa mozaik sestavlja kot tekmovalec. Tekmuje pa se z izkušenimi igralci. V tem je podoben košarkarskemu prijatelju Juretu Zdovcu.

Katančeve selektorske (ne)dileme niso izključno njegove, v nogometni reprezentanci so prisotne od prvega dne. Tudi drugi selektorji Zdenko Verdenik, Bojan Prašnikar in Matjaž Kek niso imali kaj prida drznosti ali poguma, da bi najbolj nadarjenim omogočili hitrejši preboj med najboljše in jih potisnili v glavne vloge. Vsi upi so šli čez nekakšno vajeniško obdobje, vključno z najboljšim strelcem in igralcem Slovenije Zlatkom Zahovićem. Svojo prvo tekmo za Slovenijo je igral pri 21-ih letih in 9-ih mesecih. Standardni član prve enajsterice je postal pri več kot 25-ih letih.

Sporočilo za navijače: če bi radi mlade, zahtevajte Braneta Oblaka. Samo on je imel j...a. A je pogorel.