Mala Slovenija z veliko talenta za malo denarja

V Pulju in na Reki v Avstroogorski rojena Antonio Vojak in Rudolf Volk sta v dvajsetih letih minulega stoletja začela pisati zgodbo, ki je 90 let pozneje dobila novo poglavje. Leta 1924 je Vojak oblekel dres Lazia, Volk pa dve leti pozneje Fiorentine, s čimer sta povezala »calcio« in igralce preko Jadrana.

Vojakova in Volkova zgodba sta bili izjemni na športnem področju in tudi življenjsko pestri, zaznamovani s fašizmom v najtrši obliki. Zaradi Mussolinijevega zakona o prepovedi uprabe slovanskih priimkov in navkljub slovesu enih od najboljših napadalcev v predvojni Italiji je Vojak dosegal gole kot Vogliani, Volk pa kot Folchi. In to sta počela kot nihče v tem obdobju in za najboljše italijanske klube: Vojak, sicer hrvaškega rodu, je zabijal za Juventus (102 tekmi, 46 golov), Napoli (190, 102) in Genoo (17/4), Slovenec Volk za Fiorentino (14, 11), Romo (157, 103), Piso (30, 16). Volk je med drugim v zgodovino zapisan tudi kot strelec prvega in edinega gola v prvem mestnem derbiju Rome in Lazia (1929). Sezono 1930/31 je zaokrožil kot najboljši strelec prvenstva, na 33 tekmah je zabil 29 golov. Umrl je reven in pozabljen od vseh 2. oktobra leta 1983.

Letošnje poletje so italijanski klubi v najmočnejši ligi postavili nov mejnik in po merilih tamkajšnjih nogometnih analitikov, za katere so »Croati, Serbi, Sloveni, Bosniaci, Macedoni in Montenegrini« še vedno »Slavi«. Nogometaši iz bivše Jugoslavije so postali najbolj zaželeni tujci ter prekosili tudi vrsto let najštevilčnejše Argentince in Brazilce, ki so v preteklosti s pomočjo naturalizacije tako rekoč v večini tvorili moštva – Catania, Inter. Klubi serie A so jih registrirali kar 52 in tako krepko presegli tekmece iz bundeslige (23), primere (14) ali premier legaue (8).

Prvi plaz prihodov novih »Jugoslovanov« sta leta 2010 sprožila slovenska nogometaša Josip Iličić in Armin Bačinović. Predsednik Palerma Giampaolo Zamparini je odkril »malo Slovenijo z veliko talenta za malo denarja«. Ko sta se Kranjčan in Mariborčan, ki sta prestopila iz Maribra za približno 4 milijone evrov, uveljavila, je z njima tudi debelo zaslužil. Drugega so povzročili Hrvati z vstopom v Evropsko unijo, s čimer so se našim vzhodnim sosedom dobesedno odprla vrata raja.

Beograd bližje kot Rio de Janeiro

Fenomen Jugoslovanov je sprožil vrsto vprašanj in še več odgovorov. Zakaj Italijani tako radi ribarijo vzhodno od Jadrana, je le eno in za odgovor nanj niso potrebovali znanstvenih razprav. Za naše zahodne sosede je nekdanja Jugoslavija znana po tem, da je imela nadarjene športnike, ki jih je znala vzgajati v vrhunske. Po nogometnih merilih so dobili že solidno izobražene igralce z močno razvitimi delovnimi navadami. Ustrezali so tudi drugim zahtevam, saj se zelo hitro prilagodijo na italijanski ritem življenja in se tudi hitro naučijo italijanskega jezika. Da je Beograd bliže kot Rio de Janeiro (v vseh pogledih), Italijani slikovito pojasnijo, zakaj se jim – poleg nižje vrednosti, seveda, česar pa ne izpostavljajo – splača izbrati nadarjenega »Jugoslovana« namesto nepredvidljivega Brazilca ali Argentinca.

Navkljub talentu so bili za utrjevanje vezi med calciom in »Jugoslovani«, spoštovanjem in priložnostjo, da bi z njimi bilo mogoče še debelo zaslužiti, vendarle odločilni dosežki. Vojakovi in Volkovi, na primer, z debelimi črkami pišejo zgodovino, v kateri resnično ne manjka niti drugih zvezdnikov, ki so pustili izjemen pečat, vključno s trenerji. »Slovenski zet«, Srb Dejan Stanković, je v dresih Lazia in Interja osvojil kar 22 lovorik, Črnogorec Dejan Savičević in Hrvat Zvonimir Boban sta bila nepogrešljiva člana najmočnejšega Milana v devetdesetih letih minulega stoletja, Hrvat Alen Bokšić je navduševal v dresu Lazia in Juventusa, naš Srečko Katanec je blestel pri Sampdorii, ki je prav z njim v eni od glavnih vlog osvojila edini naslov državnega prvaka, zmagala v pokalu pokalnih zmagovalcev in v finalu pokala prvakov izgubila z Barcelono.

Milan brez igralca, a s trenerjem

Čeprav je komaj 21-letni Mateo Kovačić poleti za 35 milijonov evrov prestopil od Interja k Real Madridu, je »calcio« še okrepil jugoslovansko linijo. Najbolj sloviti igralci iz najvišjega razreda, ki so obogatili serie A, sta odlična strelca, Bošnjak Edin Džeko in Hrvat Mario Mandžukić ter napadalni zvezni igralec Ivan Perišić. V kategorijo povratnikov sodi Črnogorec Stevan Jovetić (po odhodu iz Firenc in dveh sezonah pri Manchester Cityju je okrepil Inter).

Med 20 klubi serie A samo en klub med prijavljenimi igralci za sezono 2015/16 v moštvu nima nogometaša iz nekdanje Jugoslavije. Kar pa še ne pomeni, da nima povezav. Ima jih in še posebno močne, na Milanovi trenerski klopi ima najmočnejšo besedo Srb Siniša Mihajlović. In samo vprašanje časa je, kdaj bo rdeče-črni dres oblekel Slovenec, Hrvat, Srb, Bošnjak, Makedonec ali Črnogorec.