Tiskane izdaje
Koper – »Boljši smo!« je po nogometnem superpokalu zmagoslavno zatrjeval predsednik Luke Koper Ante Guberac. S srcem in dušo klubu vdani koprski poslovnež se ni veliko zmotil. Koper je ta trenutek tako močan, da v tekmi ali dveh za lovoriko venomer lahko opravi z Mariborom. Vprašanje pa je, ali je že dovolj zrel, da bi vijoličaste ugnal v ligaškem maratonu.
Še marsikateri Guberčevi oceni o velikemu tekmecu s Štajerske, ki so šle bolj v koprsko kot mariborsko prid, je bilo težko oporekati. Zato je za slovenski klubski nogomet pomembnejše naslednje vprašanje: v kakšnem položaju je Maribor teden dni pred prvo kvalifikacijsko tekmo za ligo prvakov s kazahstanskim šampionom Astano?
»Vse za vrhunsko podobo proti Astani,« je že pred koprskim peklenskim uvodom v sezono, v katerem so vsi ostali živi in zdravi, kar je bilo v izjemno zahtevnih vremenskih razmerah celo najpomembnejše, napovedal najodgovornejši arhitekt mariborskih športnih podvigov Zlatko Zahović. Zavedajoč se morebitnega evropskega poloma je športni direktor dvoboj na Bonifiki lahko vzel tudi kot dober preizkus stanja pred prvim dnevom D, ki bi ga sicer bilo lepo dobiti, a tudi poraz ob igri z repom in glavo je bil zanj in za mariborsko moštvo sprejemljiv.
»Superpokal je bila pripravljalna tekma za Astano, naslednji torek zvečer moramo biti pravi Maribor,« je nedvoumno odgovoril na vse neznanke vselej jezični in odkriti vijoličasti Primorec Mitja Viler.
Mariborska generalka z igro z repom in glavo, a brez presežka, je pustila mešane vtise. Trener Ante Šimundža je videl dominanten Maribor, drugi so videli jalovega ... Na vsak način je bila trenerjeva trditev, da je imel Koper prednost v tekmovalni tekmi več, zelo nespretna. Koprčani so imeli vendarle komaj dan kolikor toliko spodobnega počitka po dolgotrajni potovalni torturi z Islandije in zagotovo niso imeli lahkotnejših nog in večjih pljuč! Imeli pa so, kar je po pokalni lovoriki izpostavil trener Rodolfo Vanoli, zmagovalni značaj. »Vedo, kako osvajati lovorike!«
»V zadnjih petnajstih minutah smo imeli nekaj res dobrih priložnosti, Kopru smo na celi tekmi dovolili en sam resen strel. Nismo imeli dovolj sreče,« je Šimundža kar sam ovrgel svojo oceno o tem, kdo je bil v nedeljo zvečer bolje pripravljen.
Mariborski trener počasi, toda vztrajno širi krog kritikov. Ti mu že zlepa ne zaupajo več in le čakajo na spodrsljaj, da bi lahko z vsemi topovi udarili po njem. Za Šimundžo bo evropska preizkušnja z Astano bržkone tekma za preživetje na trenerski klopi, na kateri je sicer spisal največja podviga kluba iz Ljudskega vrta z uvrstitvijo v šestnajstino finala evropske lige in v ligo prvakov. Toda tudi velika kredita ne bosta prav dolgo zadostovala za nadaljevanje vijoličaste zgodbe pod njegovo taktirko.
Ob pomanjkanju svežih, mladih in ambicioznejših sil v izkušenem orkestru, v katerem je čuti tudi zasičenost, je Šimundžev boj za preživetje za Maribor še ena neprijetna okoliščina pred prvim dnevom D. Pa vendar; ta trenutek se Maribor zdi še vedno dovolj zrel in taktično dovršen, da bi prvo evropsko oviro lahko preskočil. Potem pa – bo, kar bo!
