Tiskane izdaje
Maribor – Stari slovenski pregovor pravi, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe. In Mariborčanom se res ni treba ozirati za darilom, ki jim ga je v zadnjih sekundah prve tekme v skupinskem delu tekmovanja lige prvakov dal Sporting. Neodločen izid so si zaslužili.
Maribor postavlja slovenske mejnike tudi na najzahtevenejšem odru iz tekme v tekmo. Prvi korak pred petnajstimi leti v Kijevu je Mariboru resda prinesel večji izkupiček, minimalno zmago z 1:0, toda predstava s portugalskim podprvakom je morda razblinila še eno dodobra zakoreninjeno oceno, da slovenski klub in tudi reprezentanca proti boljšimi ne zmorejo igrati napadalno.
»Igrali smo na ravni lige prvakov, eni in drugi smo napadali, priložnosti so se vrstile druga za drugo. Pripravili smo podvig,« je bil tudi po prespani noči še močno pod vtisom predstave v višji prestavi športni direktor Zlatko Zahović.
Da je prav njegov sin Luka pod Kalvarijo povzročil izbruh navdušenja, je seveda lahko ponosen, kot bi bil vsak oče, ampak šteje celota. In ta je bila silno spodbudna za Maribor ter za njegove privržence. Z izjemo prvih pol ure je bil enakovreden, branil se je, ker je močnejši tekmec napadal in ne zato, ker se je sam postavil v obrambne okove. Napadal je, kolikor je lahko, kolikor je tekmec omogočal. Predvsem je želel napadati. To je bil mariborski mozaik, v katerem je vsak posameznik igral s srcem.
Najboljši med odličnimi je bil vratar Jasmin Handanović. »Bili smo že v izgubljenem položaju. Z menjavami smo vnesli nov zagon. V ligi prvakov prevladujejo velika želja, motiv in taktična pripravljenost,« je izpostavil mariborske odlike 36-letni veteran in priznal, da je bil ob strelu Nanija nemočen. »Take tekme se ne igrajo le z nogami, ampak predvsem s srcem,« se ni zmotil silno srčni branilec Arghus, ki je kljub bojazni, da bi lahko kaj zamočil, odlično opravil svojo nalogo in po najboljših močeh zamenjal Marka Šulerja. Marljivi in zanesljivi Željko Filipović je igral avtoritativno. »Gol smo dosegli po njihovi napaki, a že prej je Rajčević zadel vratnico, Tavares je imel dovolj priložnosti. Vso tekmo smo garali in čakali na svojo priložnost. Vselej moramo igrati s 120 odstotkov moči, to je liga prvakov, v kateri se kaznuje vsaka napaka. Videli smo sijajno individualno potezo Nanija, tega v slovenski ligi ni. Moramo ostati realni in skromni,« je dejal Ljubljančan.
Maribor je imel voljo, srčnost, pogum in taktično odlično postavljeno igro. Trenerju Anteju Šimundži se resda lahko očita, da je predolgo čakal z menjavami, a se je oddolžil s izbiro rezervistov. Odločitev, da bo v začetno enajsterico postavil tekmecem vendarle »skritega« Sintayehuja Sallalicha, je bila presenečenje za vse. Toda včasih je treba biti premeten in mariborski trener bo moral v dvobojih z močnejšimi tekmeci vselej povleči kakšno nepredvidljivo potezo.
Če je bila tekma s Sportingom odraz moči enih in drugih, potem se vijioličastim obeta še razburljiva in uspešna jesen. Maribor ne bo samo avtsajder, marveč plenilec, ki bo prežal na svojo plen. Na prvega že 30. t. m. v Gelsenkrichnu.
Kdo bi si mislil, da bo Mariborčane precej težje jesensko delo čakalo na domačem bojišču v SNL.
