Maribor, prvak preteklosti

Štiri tekme pred koncem 26. nogometnega prvenstva in z možnostjo, da si priigra rekordno točkovno prednost pred prvim zasledovalcem (ta znaša 20 točk), je Maribor potrdil 14. naslov najboljšega v samostojni Sloveniji. Navzven imenitna podoba kluba iz Ljudskega vrta ima eno vsebinsko napako: spet je prvak brez sijaja.

Ni prvič in tudi ne zadnjič, da je najboljši s takšno podobo. Toda po lanski zaušnici na hitro in brez dolgoročnega premisleka selekcionirane Olimpije, neustreznem odzivu po hitrem slovesu od kvalifikacij za ligo prvakov (ta je pravzaprav napovedal sestop z vrha), notranjih razprtijah (Agim Ibraimi), ki so zmotile utečen šampionski ritem, menjavah trenerjev (Ante Šimundža, Krunoslav Jurčić, Darko Milanič), neposrečenem izboru morebitnih novih vijoličnih zvezdnikov ... je marsikdo pričakoval, da bo prvi športni kadrovik Zlatko Zahović povlekel veliko bolj smele in drzne poteze. Pa jih ni.

Učinki posameznikov ne lažejo. Če ne bi bilo nekaj blestečih strelskih utrinkov Luke Zahovića, ki ga je očka Zlatko v zadnjem trenutku potegnil iz smrtnega objema pri nizozemskem Herenveenu in mu omogočil, da je znova oživel ter razkril, da ima strelski občutek (žal je bilo tudi to vse), bi bila podoba še bolj klavrna. Maribor je moštvo izkušenih lisjakov, ki ob koncu kariere lovijo še zadnje evre. Ki jih doma lahko (doklej?) prejmejo le še v Zahovićevem Mariboru! Nepredstavljivo je, da bi Maribor brez Jasmina Handanovića (39 let) v vratih, Marka Šulerja (34), Rodriga Defendija (31) in Mitje Vilerja (30) v obrambi, Dareta Vršiča (32) v zvezni vrsti, Milivoja Novakovića (38) in kapetana Marcosa Tavaresa (33?) v napadu zmogel opraviti z Olimpijo. Pa tudi z Domžalami, Gorico, Celjem.

Maribor je – prej kot šampion prihodnosti – prvak preteklosti. Ni blestel, od Olimpije je bil boljši le zato, ker je ta po evropskem polomu nepremišljeno začela reševati, kar je zamudila in zavozila, izbirala neustrezne trenerje ter se v zimskem premoru diletantsko lotila selekcijske čistke. Maribor je bil šampionski le v tem, da je Zahović ob asistenci trenerja Darka Milaniča znova uveljavil stari red, delovne vrednote in sistem delovanja, v katerem se je vedelo, kdo pije in kdo plača. Tudi na igrišču. Kar je bilo za zmagoslavje v SNL povsem dovolj! Zato za to sezono velja enaka ocena kot za preteklo, da je bil prvak manj slab od izzivalca. Šampionu izpod Kalvarije je manjkalo sveže krvi na igrišču in svežih prijemov ter zamisli v strokovnem štabu. Maribor nima česa ponuditi Evropi, niti enega mladeniča s prodajnim potencialom vsaj okoli milijona evrov, igralsko je neatraktiven in nerazvojen. Pa vendar je najboljši v Sloveniji! 

Kot vselej, za slovenskega prvaka bo ura resnice evropsko poletje. Športni direktor ima možnost, da z dvema, tremi nakupi korenito spremeni ne prav spodbudno podobo. Seveda, če ima na voljo še kaj evrov. Nogometašev z dodano vrednostjo iz lastnih vrst namreč ni na vidiku!