Maribor se bo veselil le, če bo rekordno zmagal

Ljubljana – Ankaran Hrvatini, Gorica, Krško in Tabor so tekmeci, ki jim je Maribor v tej sezoni zabil tri ali več golov. Najmanj tri (brez prejetega gola) bi moral zabiti nocoj v povratni četrtfinalni tekmi pokala NZS proti Olimpiji v Ljudskem vrtu, da bi v podaljšku ali po strelih z bele točke lahko še sanjal o polfinalu.

Mariborske računice za uresničitev sanj so naslednje: zmaga z več kot tremi goli razlike. S 3:0 po 90 minutah bi si Maribor priigral podaljšek, če bo po 120 minutah ostalo pri tem izidu, pa bodo polfinalista določili streli z bele točke.

Vijolični tabor se je po tesni zmagi v ligaškem derbiju in neodločenem razpletu v Moskvi v ligi prvakov hitro prizemljil v Celju, kjer je izgubil prvo tekmo v domačem prvenstvu. Kljub visokemu zaostanku iz prve tekme z 0:3 je udarno vijolično geslo pred današnjo povratno tekmo proti Olimpiji naslednje: »Konec bo, ko bomo mi tak' rekli!«

Kaj bodo povedali na igrišču in s kom bodo šli v »misijo nemogoče«, pa je skorajda nerešljivo vprašanje, dokler glavni sodnik Dragoslav Perić ne bo zapiskal začetka zadnjega letošnjega derbija.

Mariborska vznesenost in prepričanje o senzacionalnem zasuku stoji na sila trhlih nogah. Tako rekoč nima niti enega trdnega argumenta, razen vedno priročnega gesla, da je v nogometu mogoče vse.

Maribor v tej sezoni v Ljudskem vrtu še nikogar ni premagal z več kot golom razlike. Samo Krčanom je zabil tri gole, a tudi dva prejel. Na vseh drugih tekmah je zmogel največ en gol.

»Če nas je Olimpija doma lahko premagala s 3:0, potem zmoremo tudi mi to na našem igrišču. Pred našimi navijači. Klubska miselnost je znana – ni predaje! Nikdar in v nobenem položaju,« se je opogumljal Marwan Kabha, ki se je po odsotnosti v štajerskem derbiju zaradi kazni lahko pošteno spočil. Nakazal je tudi scenarij. »Če zabijemo v prvih petnajstih minutah, bi bilo odlično. Tudi če nam ne bi uspelo, moramo vztrajati do konca. Goli padajo tudi po 80. minuti.«

Trener Darko Milanič bo na izraelskega reprezentanta bržkone računal, precej bolj nejasne so druge kadrovske odločitve, med katerimi je največja uganka, kdo bo stal v vratih, Jasmin Handanović ali Matko Obradović. Milanič je v pokalnem tekmovanju vselej zaupal Obradoviću, ki je v prvi tekmi v Stožicah z nespretnim posredovanjem skuhal prvi Olimpijin gol. In omogočil ljubljanski ples.

Milanič ni bil tako pogumen kot pred prvo tekmo in o igralcih, ki bodo začeli tekmo, ni želel govoriti. »Odločitev o najprimernejših kandidatih bom sprejel danes. Postavo krojijo tudi poškodbe in bolezni,« je dejal in predvsem izrazil upanje, da bodo njegovi izbranci učinkovitejši, kot so bili doslej. Strelsko razpoloženi so bili le na gostovanjih: Ankaranu in Krškemu so zabili po pet golov, Gorici tri. In drugoligašu Taboru v pokalu v Sežani tudi tri.

V ljubljanskem taboru je tekmovalno napetost in motiviranost vzdrževal trener Igor Bišćan. V pripravi ustrezne taktike za mariborsko bitko bo postavo hočeš-nočeš narekoval tudi nedeljski ligaški derbi v Domžalah.

»Nikoli si ne bi privoščil, da bi tekmo vzel preveč sproščeno. Preveč tekem sem videl in igral, na katerih smo že nadomestili ali zapravili takšen rezultat,« je bil odločen Bišćan, ki je bil eden od akterjev, resda le na klopi za rezervne igralce, morda najbolj znanega zasuka v zgodovini lige prvakov. Njegov Liverpool je v finalu LP v Istanbulu leta 2005 v drugem polčasu nadomestil zaostanek z 0:3 proti Milanu. Ta njegova neprecenljiva izkušnja je lahko samo dober znak za Olimpijo. Zeleno-beli bi se lahko znašli v težavah le ob mariborskem jurišu »na glavo« in morebitnem hitrem golu Maribora. Če ne drugega, bi potem lahko na svoj račun prišli navijači, da bi končno videli nepreračunljivo tekmo z ritmom in nizanjem akcij pred enimi in drugimi vrati.

Zmagovalca v polfinalu, ki bo na sporedu prihodnje leto, že čakajo Celje, Aluminij in Gorica.