Tiskane izdaje
Ljubljana – Četudi je jadranski del Evrope ostal »brez« poletja in tudi v Sloveniji kraljuje sivo nebo, bi si na Štajerskem težko želeli lepši avgust. Maribor, ponos severovzhodne Slovenije, si je brezmadežno priigral šestmesečni ples v Evropi, ki ga lahko konec meseca še pošteno ozaljša. Pred klubom pa je še lepša prihodnost.
Denarne nagrade na ravni tekmovanja, ki jo predstavlja zadnje kolo kvalifikacij za ligo prvakov, so že zelo visoke, o njih pa je bilo napisanega že veliko. Zavoljo četrte zaporedne evropske jeseni bodo lahko Mariborčani ohranili klubski proračun v višini slabih 10 milijonov evrov, to pa je seveda znesek, o katerem lahko njihovi konkurenti v SNL le sanjajo. Posledično lahko vijoličasti širijo svoj igralski in strokovni kader do razsežnosti, ki jim drugi v Sloveniji enostavno ne morejo slediti. To še zdaleč ne pomeni, da bodo aktualni prvaki v naslednjih letih marširali čez državno prvenstvo in nizali naslov za naslovom prvaka, toda njihovo izhodišče za kaj podobnega je imenitno, iz sezone v sezono pa še izpopolnjujejo svoj »know-how«. Prav ta »lahkotnost« tekmovanja v SNL oziroma pomanjkanje realno ambicioznih tekmecev omogoča Štajercem še bolj sproščeno udeležbo v Evropi. Maribor je zamenjal sezono, živi v nekakšnem »narobe svetu«, saj glavni del priprav – v nasprotju s tekmeci v SNL in tudi v Evropi – opravi že pozimi, kar si lahko privošči prav zaradi nezadostne domače konkurence. Avgusta, ko gre v kvalifikacijah za evropska tekmovanja zares, so Mariborčani posledično na vrhuncu svoje forme, medtem ko se drugi – Rangers, Apoel, Maccabi, ... – tedaj še lovijo in le nemočno opazujejo »lahke noge« slovenskih prvakov. Tako je bilo tudi letos, ko sta se merila Maribor in Maccabi Tel Aviv. Maccabi resda ni tako nadigral Štajercev, kot jih je nazadnje Apoel, toda razplet dvoboja je bil enak – ne Apoel ne Maccabi nista preživela bitke pod Kalvarijo.
V športu ne gre brez sreče, logično, tudi vsi evropski ali svetovni prvaki so imeli na svoji poti do zgodovinskih podvigov nekaj sreče, celo strahovito močna Nemčija je v Braziliji zatrepetala v tekmi z nebeško motivirano Alžirijo, v finalu pa jo je le 7 minut ločilo od enajstmetrovk. Tudi Maribor je imel v tej evropski sezoni srečo pri žrebanju lota: če je bil Zrinjski »petica« (kotiral je v nižjem delu žreba 2. kola), Maccabi »šestica« (drugi najslabši možni tekmec med nosilci v 3. kolu), je bila »sedmica« gol Damjana Boharja v zadnji sekundi tekme pod Kalvarijo, s katerim so Štajerci tlakovali pot za scenarij v Larnaki. Toda to je nogomet: tudi Bate Borisov je, denimo, v torek čudežno vstal od mrtvih v 94. minuti že izgubljenega dvoboja z Madžari.
Naključje in sreča imata vendarle zelo malo skupnega s celostno podobo Maribora na igrišču in z njegovim evropskim vzponom, ki se je nazadnje končal šele v izločilnem dvoboju evropske lige proti poznejši zmagovalki Sevilli. Maribor namreč počasi, toda vztrajno pleza proti evropskemu srednjemu razredu, četudi nikdar ne bo ujel njegove finančne dimenzije, ki se giblje med 25 in 50 milijoni evrov. Vijoličasti klub ta čas kotira na 94. mestu posebne jakostne lestvice UEFA – vodilni trije so Real Madrid, Barcelona in Bayern –, kar je zavidljiv dosežek za slovenski klub. Kakovostni količnik Maribora ta čas znaša 16,800, v sezoni 2015/16 pa bo zrastel najmanj na 17,370, četudi bi Štajerci izgubili vseh šest tekem v evropski ligi, saj bo čez leto dni »zastaral« njihov najslabši dosežek zadnjih petih sezon, parcialni količnik 1,8 iz sezone 2010/11, letos pa so že – neupoštevaje morebitno igranje v ligi prvakov ali evropski ligi – pri parcialnem količniku 2,37. To seveda ni zanemarljivo. Če bi imel klub količnik 17,370 že v tej sezoni, bi se znašel tudi v 3. kolu kvalifikacij za ligo prvakov med nosilci. To mesto je letos pripadlo moldavskemu Šerifu (17,075).
