Mariborska predstavitev svetovnega prvaka

Ljubljana - Ligaški premor je prinesel svež veter v Ljudski vrt, kjer bo v današnji prvi tekmi 3. kola 1. SNL vijolične prvič vodil svetovni prvak Mauro Camoranesi. Toda derbi bo zadnja tekma, jutrišnja v Stožicah, kjer bo Olimpija gostila razigrano Muro. Danes bo prvo zmago lovil prvak Celje, jutri pa bosta še tekmi v Sežani in spet stari dobri primorski derbi severa in juga v Novi Gorici.





Maribor: Maribor – Bravo (sodnik Matej Jug): »Ne bomo igrali, kot je Tabor. Maribor ima drugačne igralce in bo tak, kot Maribor mora biti,« je Argentinec na klopi vijoličnih ugajajoče sporočil navijačem in jih opozoril, da ne bo čez noč spremenil vsega in odrezal »škart robo«. Camoranesijeva miselnost brez kljubovanja je res prijetna osvežitev po komunikacijsko nespretnih ali težkih Darku Milaniču in Sergeju Jakiroviću, toda tudi vseh medijskih pritiskov vajeni Camoranesi ve, da bo njegovo usodo in morda tudi kariero krojila uspešnost na igrišču. Maribor zanima le naslov prvaka.

Celje: Celje – Domžale (Damir Skomina): Celjani se tolažijo, da so vselej začeli slabo in končali dobro. Res je, ampak nikoli niso začeli kot prvaki in niso bili tako dolgo v Evropi in pod pritiskom. Še kaj bi se našlo. Morda, da so izgubili najboljšega strelca Daria Vizingerja. Nič ne de, pred šampionsko sezono so ostali brez najboljšega igralca 1. SNL, a so prvi zapeljali v cilj. Najboljšega igralca minule sezone 1. SNL, Mitjo Lotriča, so zadržali, na vidiku pa je še več denarja, kot so celo upali. Evropa bo v Celje navrgla čez milijon evrov, približno milijon je prinesla Vizingerjeva prodaja, vstop ruskega vlagatelja pa zagotavlja še dodatno finančno stabilnost. Domžale so bile v prvih dveh tekmah bliže stagnaciji kot napredku.



Sežana: CB24 Tabor – Aluminij (Slavko Vinčić): Sežanski voditelji so imeli dober nos z izbiro trenerjev. Andrej Razdrh, Almir Sulejmanović in Camoranesi so opravili svojo nalogo pozitivno, zato bo še toliko bolj pod drobnogledom novinec Goran Stanković. Izkušnje ima, učil se je ob znanih imenih (Tomaž Kavčič), samostojno in na nižji ravni je že deloval v članski konkurenci (nižjeligaših), a preskok od Olimpijinih mladincev do Taborjevih članov je strokovno res velik. In je izziv. Aluminij je zdrav in natreniran.

Nova Gorica: Gorica – Koper (Nejc Kajtazović): Vrnitve v prvoligaški raj so bili veseli vsi, ki vedo, kakšni nogometni okolji sta primorska kluba. Toda že takoj sta bila oba opozorjena, da ju ne čakajo drugoligaški tekmeci, temveč bistveno močnejši in boljši. Goričani so sicer nekoč že začeli z ničle, sicer brez selitve v drugo ligo, in prišli na vrh. Toda imeli so več denarja in izjemen rod doma vzgojenih igralcev z odličnimi tujci. Zdaj ni denarja, je pa veliko volje in upanja, da bo bolje. Koprčani negujejo ambicije, manjka še kakšen domači mojster več. Najboljši so bili, kot Goričani, takrat, ko so imeli jedro moštva iz domačih fantov. Zdaj jih ni, zaradi »popovirusa«, na nove bo treba ob obilo potrpežljivosti čakati še nekaj sezon.



Ljubljana: Olimpija – Mura (Roberto Ponis): Mura ve, v kakšnem stanju je in kdo so njeni aduti, Olimpija je vse prej kot prebrana knjiga. Dva tedna bi naj zadostovala za uglasitev zasedbe, ki jo je športni direktor Mladen Rudonja pokrpal s tujci. In še jo bo, če bo prodaja Endrija Čekičija ter Anteja Vukušića uspešna. Za oba je bolje, da gresta, ker še sodita v kader bivšega trenerja. Še posebej je beg iz Ljubljane rešitev za Vukušića, ki ne bo ponovil takšne sezone, kot jo je imel. Splošen vtis po prvih dveh tekmah je, da bo Olimpija vseeno blizu najboljšim in bi se lahko vmešala v boj za prvaka, ne glede na to, da je proti Vikingu imela več sreče kot pameti, proti po Milanu Mandariču tretjeligaškemu Kopru pa je bila brezzoba. S predsednikovimi ocenami pa se ve, kako je: zjutraj tako, zvečer drugače. Mura je od obeh za razred ali dva boljša.