Marko, Marko, Marko, ... Elsner!

Marko, Marko, Marko, ... Elsner!
Tako je odmevalo na štadionih v Sloveniji, nekdanji skupni državi Jugoslaviji, v Evropi in širom sveta. Mnogo nepozabnih klubskih in državnih tekem je tisto, kar te je v nogometnem smislu izpostavilo kot že zelo mladega in izjemnega nogometaša.
Bil si član jugoslovanske olimpijske reprezentance, s katero si leta 1984 osvojil bronasto kolajno na poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu, in tudi član najboljše jugoslovanske in kasneje slovenske reprezentance. Upravičeno si bil leta 2017 sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

Vrhunski nogometaš, izjemna osebnost, največja ikona društva

Iz mnogih bitk si prihajal kot zmagovalec. Toda te zadnje z zahrbtno boleznijo nisi dobil kljub veliki volji in optimizmu.
Prezgodnja smrt do včeraj mladostnega, igrivega in pozornega človeka predstavlja veliko izgubo v širši slovenski nogometni družini. Veliko izgubo pa tudi v našem društvu. Že v letu 1998 si ob tvojem začasnem bivanju v Nici prijateljem iz Ljubljane izrazil nujnost organiziranja nekdanjih nogometašev in prijateljev Olimpije. To se je uresničilo v letu 2012.

Bil si pobudnik za ustanovitev športnega društva veterani NK Olimpija Ljubljana, skupaj z mano in še dvema nekdanjima soigralcema. Kot vrhunski nogometaš in izjemna osebnost si bil največja ikona in zaščitni znak društva, z jasnimi cilji, grajenimi na temelju medsebojnega spoštovanja vseh bivših soigralcev. To je bila tvoja največja odlika in vrednota. Marko, hvala ti. Zaradi tebe in tvojih načel naše društvo prehaja že v deveto leto delovanja. Vedno si izpostavljal potrebo po druženju bivših soigralcev. Le redko se je zgodilo, da nisi bil poleg, in tudi zaradi tebe smo bili vsako leto deležni raznih povabil na srečanja bivših prijateljev Olimpije.

Za veterane nisi veliko igral, čeprav so si naši gostitelji tega zelo želeli. Si pa poskrbel za vse ostalo, kar je bilo potrebno za dobro vzdušje pred in po odigranih tekmah. Žal nam ni uspelo, da bi se srečali tudi z veterani Crvene zvezde, kar je bila tvoja velika želja. Poskušali bomo izkoristiti tvoj ugled in to srečanje realizirati.

Tvoja nogometna biografija je tako obsežna in bogata, da je ni mogoče strniti v nekaj besed. Začel si v Olimpiji, v sezoni 1977/78, s prestopom iz NK Slovan in takrat še nepolnoleten dokazal, kakšen nogometni biser se skriva v tebi. V samo petih nastopih si se že dvakrat vpisal med strelce. V naslednjih sezonah si bil že v samem vrhu po številu nastopov in tudi po doseženih golih.

Mislec in gospod na igrišču

Veliko prijetnih in pozitivnih doživetij je povezanih s teboj v času Olimpije. Nikoli nam ni bilo dolgčas. Nogometne veščine-mojstrstvo si dokazoval na igrišču. Izven igrišča pa si bil umirjena, preprosta osebnost, ki je znala tudi najbolj mrko stanje spremeniti v nov vesel in optimističen pogled naprej. Dokončna potrditev tvoje nesporne vrhunskosti je prišla po sezoni 1982/83. Takrat si odšel iz Olimpije v največji in najboljši jugoslovanski klub – Crveno zvezdo. Tam in potem še v Nici si pustil neizbrisan pečat. Tvoj odhod iz Ljubljane je predstavljal veliko izgubo za moštvo Olimpije. Ni nam uspelo ostati v ligi, ti pa si, nasprotno, v Zvezdi prispeval k njenemu vzponu in k osvojitvi naslova državnega prvaka.

Bil si izjemen libero – prosti branilec, kjer si dal nogometu največ. Nisi pa bil samo libero, bil si celovit nogometaš. Trenerji so te lahko uporabili na mnogih igralnih položajih. Že davno nazaj, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, si bil igralec najmodernejšega kova. V razvoju nogometne igre si že takrat postavil usmeritev (trend), ki je danes najbolj aktualen v hitri nogometni igri. Z eno besedo, bil si veliki mislec in gospod na igrišču. Tvoje poteze so spadale v učinkovit umetniški model igre, ki krasi samo najboljše.

Janez Zupančič, predsednik ŠD Veterani NK Olimpija Ljubljana