Matjaž Kek: Dobro, da sem se umaknil

Ljubljana – Matjaž Kek je drugi slovenski nogometni strokovnjak, ki se je odločil za delo na Arabskem polotoku. Po uspešni zgodbi s slovensko reprezentanco že skoraj dva meseca deluje v uglednem klubu Ittihad iz Savdske Arabije, o čemer je spregovoril za Delo.

Kako ste se doslej znašli v Džedi, v tamkajšnjem nogometu in življenju nasploh?

Uf, gre za nekaj povsem drugega kot pri nas v Evropi. Kdor je že bil tukaj, ve, o čem govorim, kdor ne, pa mu tega ne morem opisati. Splošni običaji, delovne navade, hitrost življenjskega utripa, načrtovanje dneva, red, disciplina... Vse je povsem drugače.

Pa nogomet?

Arabci niso tako slabi nogometaši, kot se morda zdi na prvi pogled. Tudi Ittihad je ugleden klub, ki ga spoštujejo po vsej Aziji. Toda znašel se je v čudnem položaju, lastniki pa bi se radi čim prej vrnili na stare, torej šampionske tirnice.

Sodobne komunikacijske poti so »krive«, da je prišel glas o vaših domnevnih težavah na Arabskem polotoku tudi do Slovenije.

Drži, položaj ni povsem tak, kot sem pričakoval, čeprav sem se kar dobro pripravil na zahtevno izkušnjo. V vodstvu kluba je prišlo do menjav, organizacija je daleč od evropske ravni, zdaj, ko nismo več v igri za naslov prvaka, pa bi radi »prevetrili« tudi igralski kader... Šest fantov mi ta čas nastopa tudi v olimpijski reprezentanci Savdske Arabije! Na ta način je težko narediti odmeven uspeh čez noč, prav to pa pričakujejo v klubu.

Mineva 50 dni od vašega odhoda na Bližnji vzhod. Vam je že žal za to potezo?

Sploh ne! Tu ni lahko delati, toda že zdaj vem, da bi mi bilo žal, če ne bi sprejel izziva oziroma ponudbe. Pa ne gre le za finančne podrobnosti, o katerih se govori najbolj pogosto. To je dragocena izkušnja, ki je ni bi mogel dobiti nikjer drugje. Povsem sem se moral prilagoditi na tukajšnje navade, kar ni lahko. To je naložba za prihodnost.

No, dejstvo je tudi, da boste predvidoma najmanj do junija daleč od oči slovenske strokovne javnosti in morebitnih delodajalcev po Evropi.

To je res, toda slabše bi bilo, če bi doma sedel na kavču in prek TV gledal tekme ter čakal na klic kakšne reprezentance ali kluba. Nisem star 35 let, da bi posedal in čakal. Želim delati in tu sem se vrnil v dnevni ritem načrtovanja treningov in dela, ki sem ga – to sem ugotovil šele zdaj – pogrešal v reprezentanci.

Kako dejansko izgleda državno prvenstvo v Savdski Arabiji?

Na gostovanju v Rijadu, denimo, nas je bodrilo 18.000 navijačev! Na domačih tekmah je še bolj glasno. Arabci obožujejo nogomet prav tako kot Evropejci in drugi. Ob tem bomo marca igrali tudi v azijski ligi prvakov; Ittihadovi tekmeci bodo iz Katarja, Združenih arabskih emiratov in Uzbekistana. Tudi zavoljo lige prvakov, ki je organizirana vrhunsko, sem se odločil za začasno selitev v Džedo.

Kako je s temperaturami?

Čez dan je po 30 stopinj ali še več, zato treniramo in igramo tekme le zvečer, ko je prav prijetno.

To vas sprašujem, ker bo leta 2022 poleti na Arabskem polotoku svetovno prvenstvo.

To si težko predstavljam, saj bodo tekme poleti, ko se tudi ponoči ne ohladi. Resda je Katar na drugem koncu polotoka, a je tam enako.

Še kaj pomislite na obdobje v slovenski reprezentanci?

Tu imava z Martinom res polne roke dela ves dan, tako da za to nimam časa. Mi bodo prišle pa zelo prav izkušnje pri delu s starejšimi igralci v reprezentanci. Tudi v Ittihadu imam namreč v zasedbi kombinacijo izkušenih igralcev in nadarjenih fantov.

Dajete vtis, kot da ste res povsem v arabski zgodbi.

Nimam informacij o naši reprezentanci in o tem ne kličem nikogar v Sloveniji. Sem pa opazil, da mnogi še vedno »mislijo« name v nekaterih izjavah. To, da sem se umaknil od nenehnih špekulacij in klicev, je bilo le dobro zame. Dobro veste, da so me »selili« v Dinamo, Albanijo, Indijo, na Kitajsko... Z mojo prihodnostjo pa je tako: ko Ittihad zmaga, so vsi evforični, ko izgubi, gre za katastrofo. V vsakem trenutku lahko dobiš odpoved.

Čeprav imate sklenjeno pogodbo z Ittihadom za pol leta in pogojno še za dodatni dve?

Tako je. No, nadaljnje sodelovanje bomo sklenili le v primeru, če bomo za to tako klub kot jaz...

Torej se ob Rdečem morju ne cedita le med in mleko?

Arabci so postali veliko bolj preudarni in racionalni tudi v nogometu. Kdor misli, da tu z neba kar dežujejo milijoni, živi v hudi zmoti. Drži le, da želi milijon igralcev in trenerjev priti sem.

Z vami je tudi Martin Magister.

Je moj prvi pomočnik, njegov nabor dela pa je veliko širši kot v reprezentanci, kjer je bil zadolžen za telesno pripravo moštva. Martin res gara po cele dneve.

Kako ste se znašli v Džedi?

Glavna »zgodba« tu je promet, nedvomno. Dvopasovnica se v trenutku spremeni v sedempasovnico in podobno. Vsak večer sem vesel, da se vrnem domov živ...

Stanujete v hotelu?

Zdaj ne več. Prebivam v središču za diplomate in konzularna predstavništva. Gre za nekakšen raj na zemlji, čeprav je okolje sorazmerno zaprto. Do vadbenega središča imam 45 minut vožnje.