Med evropsko klubsko elito le vratar Jan Oblak

Arsenal v ponedeljkov žreb osmine finala lige prvakov z najmanj ugibanji.

Objavljeno
10. december 2015 21.32
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik

Ljubljana – Kluba, ki bosta 28. maja zaznamovala vrhunec lige prvakov v Milanu, sta doslej odigrala manj kot 50 odstotkov evropskih tekem v tej sezoni. Kljub temu je možno potegniti črto pod koncem rednega dela tekmovanja, v katerem so navdušenci nad nogometom lahko videli 280 golov na 96 tekmah.

Evropska nogometna zveza (UEFA) ni zaman določila standardne ure žrebov svojih paradnih tekmovanj. Točno opoldne po srednjeevropskem času lahko ves svet govori o »ponedeljkovem« žrebu – v Sydneyju bo šlo za 22. uro zvečer, v Los Angelesu za 3. uro zjutraj. Liga prvakov ima namreč več navijačev onstran stare celine kot pa v 54 državah članicah UEFA.

Četudi je liga prvakov v tej sezoni izgubila predstavnike treh »nestandardnih« držav, kot so Maribor, bolgarski Ludogorec in ciprski Apoel – krst so doživeli Kazahstanci –, je zgornji del kakovosti v tej sezoni širši kot prej. V zadnjih mesecih smo spremljali bolj izenačen nogomet kot pred letom dni, v osmini finala bodo igrali klubi iz 10 držav, dveh več kot nazadnje. Najhujši udarec so v primerjavi s prejšnjo sezono doživeli Nemci, ki so prepolovili število udeležencev osmine finala – letošnjega februarja so krenili v izločilne boje Borussia D., Bayer, Bayern in Schalke, februarja 2016 bosta zastopala deželo svetovnih prvakov le Bayern in Wolfsburg. Španski in angleški klubi so ostali pri treh klubih, Italijani so – ob Juventusu – močnejši za Romo, en položaj v osmini finala so izgubili tudi Francozi.

Tudi slovenski navijači so imeli v prejšnji sezoni več želez v ognju kot ob letu osorej. Pred letom dni so igrali v ligi prvakov igralci NK Maribor, ob njih še Roman Bezjak (Ludogorec), Kevin Kampl (Borussia) in Jan Oblak (Atletico). Od septembra do minule srede so igrali v LP Kampl (Bayer), Oblak in Branko Ilić (Astana). V osmini finala bo zastopal slovenske barve – če ne pride do kakšnega prestopa – le Oblak (Atletico). Letošnjega februarja in marca je bil ob Oblaku, ki je tedaj izkoristil poškodbo Miguela Moye v 23. minuti tekme z Leverkusnom, v ognju še Kampl. Slednji na prvi tekmi v Torinu resda ni igral – noč je preživel v bolnišnici –, na povratni tekmi pa je bil na igrišču vseh 90 minut merjenja moči s poznejšim finalistom lige prvakov.

Natančno 5,2 odstotka tekem v ligi prvakov sta zaznamovala tudi slovenska sodnika; Damir Skomina je sodil na treh tekmah (ManCity : Juventus 1:2, Borussia M. : Sevilla 4:2 in Kijev : Chelsea 0:0), Matej Jug pa na dveh (Zenit : Gent 2:1, Valencia : Lyon 0:2).

Do nadaljevanja lige prvakov sta še dobra dva meseca, težko je ocenjevati možnosti posameznih klubov za končno zmago, dokler ne bodo znani pari osmine finala. Lažje je oceniti, kdo se bo potegoval za strelsko krono v tej sezoni LP: Lionelu Messiju jo je zagodla poškodba, najbolj realno bo lahko izzval ta čas prvega strelca Cristiana Ronalda (11) Bayernov stroj za gole Robert Lewandowski (7), ki bi lahko po koncu sezone – zanimivo – pristal prav v Madridu. Real Madrid in Bayern sta bila tudi najučinkovitejša med vsemi 32 klubi (oba po 19 golov), najmanj golov pa je prejel PSG, in sicer le enega ob porazu v Madridu.

Stavne hiše so izpostavile svoje favorite že pred žrebom. Pred vsemi naj bi bili Barcelona, Bayern in Real Madrid, takoj za njimi pa je prvi klub iz drugega bobna – PSG. Prav Parižani bodo ob Juventusu in Arsenalu bržkone najmanj zaželena tarča za favorite v ponedeljkovem plesu kroglic. Zavoljo delno dirigiranega žreba bo imel najmanj možnih tekmecev v osmini finala prav Arsenal – to so Real, Wolfsburg, Atletico, Barcelona in Zenit.