Med vsemi užival v brezdelju le vratar Jan Oblak

Ronaldo povečal prednost pred Messijem na 97:94. Večja posest žoge ne prinaša (nujno) uspehov.

Objavljeno
13. april 2017 21.59
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Ljubljana – Prvi polčas četrtfinala lige prvakov je prinesel vse, kar premore nogomet, na žalost vseh je dobilo najmočnejše tekmovanje v Evropi tudi tretji polčas v Dortmundu. Na igrišču je blestelo »staro« in »mlado«, če bi izpostavili šov Paula Dybale in Cristiana Ronalda. Najboljši so ujeli formo ob pravem času, tudi Atletico, katerega vrata brani Jan Oblak.

Med vsemi vratarji je bil le Škofjeločan brez dela, v 93 minutah in 3 sekundah igre ni niti enkrat posredoval, dejansko nogometaši Leicestra niso sprožili na vrata Atletica niti enega strela. Jan Oblak je nanizal 21 podaj (17 natančnih), pri čemer je oddajal žogo Filipeju Luisu (6), Diego Godinu (5), Stefanu Saviću (5) in Gabiju (1). Torej le štirim različnim igralcem in brez dolgih podaj. Prav Gabi je med vsemi nogometaši na štirih tekmah nanizal največ podaj (102 natančni; 89 %) in le potrdil, da je osrednja figura Atleticove zvezne vrste, morda ene najboljših v Evropi. Da se trendi v nogometu spreminjajo s svetlobno hitrostjo, potrjuje primer Atletica: moštvo, ki le izjemoma nadigra tekmeca z večjo posestjo žoge in številnimi hitrimi kratkimi podajami, je med osmerico četrtfinalistov zbralo največ podaj (645). Tudi Atleticov trener Diego Simeone je torej naposled našel svojega »enojajčnega dvojčka«, toda v slabši izvedbi, četudi je to prvak najbogatejše lige na svetu.

Če izvzamemo Oblaka, so morali prav vsi drugi vratarji pokazati svoje znanje. Brez obrambe je ostal celo Roman Burki, ki pa je kljub temu prejel tri gole, četudi je Monaco streljal na nemška vrata le dvakrat! Po prvih četrtfinalnih tekmah se zdi, da je najširše odprt prav dvoboj Borussie in Monaca, zato bo naslednji teden v Monte Carlu še kako zanimivo in nepredvidljivo. Nemci so namreč igrali v šoku po napadu na njihov avtobus, v 24 urah so imeli na igrišču in ob njem več smole kot katerikoli drug med 78 klubi, ki so lanskega 28. junija krenili na zahtevno pot proti ligi prvakov.

V torek in sredo se je vnovič sesula v prah teorija, da večja posest žoge avtomatično pomeni jamstvo za nogometni podvige Barcelona je po tem merilu »nadigrala« Juventus, a izgubila z 0:3, podobno neučinkovito je oblegala monaška vrata Borussia. Časi, ko so Katalonci pod vodstvom Pepa Guardiole mleli tekmece kot najboljši najstniki vrstnike na igralnih konzolah, so le spomin, aktualen je racionalen nogomet s hitrimi in neposrednimi napadalnimi akcijami.

Posebno zgodbo prvih četrtfinalnih tekem predstavlja Cristiano Ronaldo. Portugalski velemojster, eden največjih zvezdnikov in najboljših nogometašev v zgodovini nogometne igre, je še enkrat razkril, zakaj najbogatejši klubi odštevajo »nespodobne« in vrtoglavo visoke zneske za nakupe glavnih adutov. Arturo Vidal je nogometaš najvišje ravni, toda v ključnem trenutku tekme je zapravil enajstmetrovko, ko bi Real odšel na odmor klinično mrtev z zaostankom 0:2 ... Ronaldo, nasprotno, je zabil dva gola na že viden način, enostavno je bil prehiter in predober za svoje čuvaje. To mu je v Evropi uspelo že stokrat, na lestvici strelcev v ligi prvakov pa je pobegnil še enemu čarodeju Lionelu Messiju na 97:94.

Po 116. od 125 tekem v tej sezoni lige prvakov so najbližje nastopu v polfinalu Real, Juventus in Atletico – stavnice jim pripisujejo največ možnosti za končno zmago v Cardiffu –, tudi Monaco naj bi bil v prednosti zaradi zmage v Dortmundu. Bomo videli, ali bo res tako. Nogometaši naj le ohranijo sezonsko povprečje treh golov na tekmo, ki so ga nadaljevali tudi v torek in sredo.