»Misija nemogoče 4«: Birsa v paru z Iličićem

Ljubljana – Drevišnja prijateljska tekma z Belorusijo ponuja Slovencem kar pravšnjo priložnost za dokazovanje, morebitna zmaga bi prinesla v reprezentanco dvomesečni ustvarjalni mir. Nov izziv predstavlja tudi za selektorja Tomaža Kavčiča, ki je napovedal več sprememb v primerjavi s petkovim večerom v Celovcu.

Nad Beloruse bosta krenila Josip Iličić in Valter Birsa, kar verjetno zahteva spremembo sistema igre, s katerim so Slovenci odprli premierno Kavčičevo selektorsko tekmo v Avstriji (4-2-3-1). Pravilno izbran sistem igre je nujen za uspeh, četudi še zdaleč ni ključen. Brez boja za vsak meter igrišča, večje želje od tekmeca in odločnega, agresivnega pristopa imajo reprezentance iz druge, tretje kakovostne ravni, kamor nemara sodi Slovenija, težave tudi proti avtsajderjem.

Prav zato bo zanimivo spremljati, kako se bodo drevi odrezali Slovenci. Kavčič je že prejšnji teden napovedal, da bo ponudil priložnost za igro večini fantov na seznamu. Nocoj bo zanesljivo začel z novo štopersko navezo – namesto para Mevlja-Struna bi lahko zaigrala Krajnc in Mitrović –, v petek zvečer pa je pihal ob Vrbskem jezeru veter s hitrostjo 100 km/h tudi po gostujočih bočno-krilnih položajih, zato so možne dodatne spremembe.

Na igrišču preveč umetnikov?

Med vsemi napovedanimi alternativami vendarle izstopa predvsem ena – Birsa in Iličić skupaj od prve minute! To je nekoč poskušal Matjaž Kek, a je opustil ambiciozno zamisel, nadaljeval Slaviša Stojanović, kot zadnji nam je tudi Srečko Katanec v številnih pogovorih priznal, da gre za kadrovsko »misijo nemogoče«. Težko bi sodili pavšalno, ali bi z obema v začetni enajsterici res porušili optimalno razmerje med »umetniki« in »delavci«, kot se reče v nogometnem žargonu. Slovenci so vendarle odigrali nekaj svojih najboljših tekem z obema v udarni enajsterici; »Biki« in »Jojo« sta denimo začela od prve minute oktobrski paket leta 2016, ko sta bili nemočni v Stožicah tako Slovaška kot Anglija, podobno je bilo septembra 2015 na gostovanju v Baslu, kjer so Slovenci igrali fantastično tekmo – do poškodbe Novakovića –, a nato v 94. minuti ostali brez točke in evropskega prvenstva v Franciji. Velja tudi obratno: najbolj zanesljivo zmago zadnjih pet let na tujem – oktobra 2014 v Litvi – so vknjižili brez pomoči Birse in Iličića … Kaj torej želi doseči Kavčič?

»Birsa in Iličić sta odlična z žogo v nogah, verjamem, da lahko igrata tudi skupaj, prav to pa želim preveriti v tekmi z Belorusijo. V Celovcu smo izgubili preveč žog, posledično smo Avstrijcem omogočili preveč nasprotnih napadov, saj smo bili postavljeni v medprostoru, nismo bili uspešni ne v obrambi ne v napadu,« je pojasnil razlog za spremembe Kavčič in dodal: »Seveda smo opravili analizo tako naše tekme kot beloruske zmage v Bakuju. Fantje so bili razočarani, toda sprejeli so kritiko, v Stožicah bodo imeli priložnost za popravni izpit.«

Nekatere kadrovske spremembe narekujejo izredni dejavniki – Tim Matavž si je poškodoval aduktor, Kevin Kampl je staknil prehlad, Benjamin Verbič pa ima težave z roko in ne more igrati dvobojev ena na ena.

Podobno kot nekoč Zahović

Ob tem želi Kavčič preizkusiti tudi nekatere dodatne rešitve. Eno od morebitnih alternativ predstavlja prav naveza izkušenih mojstrov Birse in Iličića, ki bi morala voditi igro Slovencev. Zlatko Zahović je denimo igral star 31 let na mundialu 2002. Josip Iličić bo septembra krenil v boj za EP 2020 pri 30 letih, Valter Birsa bo mesec dni pred začetkom ciklusa dopolnil 32 let.