Monaco, edini tekmec PSG

Paris St. Germain v najmočnejšem francoskem nogometnem tekmovanju, »ligue 1«, vsaj po denarni moči nima tekmeca. Toda kmalu bi ga lahko dobil. Rokavico mu bo na tekmovališču prej ali slej vrgel nekdanji velikan in eden najuspešnejših francoskih klubov AS Monaco.

Šele osmi v pretekli sezoni druge lige, nekoč (leta 2004) pa v finalu lige prvakov – ki ga je prepričljivo izgubil z Mourinhovim Portom z 0:3 –, je po vstopu ruskega mogotca Dmitrija Ribolovljeva spet oživel. Ugledni poslovnež s kmetijskimi gnojili s slovesom filantropa, zbiratelja umetnin slikarjev iz 19. in 20. stoletja, ki je domovino že zdavnaj zapustil, da bi lahko bil varen pred politiko in drugimi lovci na glave tajkunov ter njihovega sporno pridobljenega premoženja, je lanskega decembra vstopil v nogometni svet. Vrata kluba je diplomantu medicinske fakultete v ruskem Permu in kardiologu odprl knez Albert, že prej je bil ljubljenec njegovega očeta Rainiera, pri čemer je vstop v visoko in ugledno družbo aristokratov in najimenitnejših poslovnežev mastno plačal. Znesek ni znan, a njegov vložek naj bi za dvotretjinsko last kluba v prihodnjih štirih letih z investicijami presegel 200 milijonov evrov. Francoski mediji so odkrili, da je Ribolovljev ponudil celo več kot katarska družina za prevzem PSG. Ni mu bilo težko, pod palcem ima menda dobrih sedem milijard evrov. Je med sto najbogatejšimi Zemljani in 14. na lestvici najbogatejših Rusov. Mimogrede, zaslovel je tudi po tem, da je starejši od dveh hčera, 22-letni Jekaterini, na Manhattnu za 71,5 milijona evrov kupil desetsobno in 626 kvadratnih metrov veliko stanovanje, kar je za New York nepremičninski rekord.

Bližina Italije je Monacu vselej dajala pridih »calcia«. Brez Italijanov se računi skoraj nikoli niso izšli in tudi v novi dobi je vloga preporoditelja pripadla staremu lisjaku Claudiu Ranieriju. Prav neverjetno je, kako se uglajenemu Rimljanu predajajo v roke ugledni klubi, pa čeprav se sam ne more pohvaliti z velikimi zmagoslavji. Malokdo je vodil toliko uglednih moštev kot ta umirjeni 60-letni strokovnjak. Napoli, Fiorentina, Valencia, Chelsea, Parma, Juventus, Roma, Inter so bili med drugim njegovi delodajalci.

Sedemkratni francoski prvak, iz katerega so se med najboljše izstrelili trener Arsenala Arsene Wenger in zvezdniki Youri Djorkaeff, Thierry Henry, David Trezeguet, Ludovic Giuly, zanj pa so igrali George Weah, Sonny Anderson, Christian Vieri in še vrsta drugih asov, je šel v novo sezono trdno odločen, da se bo vrnil med elito. Naloga bo morda lažja kot vrniti razvajene gledalce na štadion Louis II, kamor jih je v zadnji prvoligaški sezoni (2010/11) v povprečju zašlo 4445 na tekmo. Ranieri ima v rokah za drugoligaške razmere vrhunsko prvoligaško zasedbo, ki je pred dnevi dobila še najdragocenejši biser, nekoč morda igralca za Real, Barcelono in druge velikane. Iz River Plateja je Monaco pripeljal enega največjih upov argentinskega nogometa, 18-letnega Lucasa Ocamposa. Kako je našel pot do knežjega mesta ob Azurni obali, ni skrivnost. Pri Riverju je eden ključnih igralcev Trezeguet. Ob 11 milijonih evrov odškodnine nekdanjemu ostrostrelcu Francije in Juventusa, po rodu Argentincu, ni bilo težko prepričati mladega napadalca, da bi v razkošju Monte Carla po prinčevsko odraščal v nogometnega asa.