Ljubljana – En sam zapis, da v slačilnici Chelseaja vsi ne podpirajo trenerja Joseja Mourinha, je čez noč združil moštvo. Kapetan John Terry je zatrdil, da ima Portugalec stoodstotno podporo igralcev. Nocoj morajo modri res dihati kot eden, morebitni spodrsljaj v 4. kolu lige prvakov proti kijevskemu Dinamu bi morda že pomenil Mourinhovo slovo.
Stanje »polne bojne pripravljenosti« je zakuhal neznani nogometaš iz Chelseajeve slačilnice. Ali pa morebitna izmišljotina radijskega novinarja pri BBC Garryja Richardsona, ki pravi, da mu je eden od igralcev zaupal, da Mourinho v sobi, od koder nič ne sme uiti, nima stoodstotne podpore. Da bi raje izgubil, kot pa zmagal za muhastega trenerja ...
Ne bi bilo presenečenje, če se diverzije ne bi izmislil kar karizmatični »Mou«, ki slovi po tem, da je namazan z vsemi žavbami. Toda tudi po tem, da je imel, kjerkoli je deloval, resnično izjemno podporo nogometašev navkljub svojemu značaju samovšečneža in moža bridkega jezika ter misli.
Katerakoli od možnih različic je resnična, je vseeno. Očitno je dosegla, kar je želela – poenotenje med igralci, ki ga je z javnim nastopom pred nocojšnjo tekmo za biti ali ne biti s kijevskim Dinamom potrdil kapetan Terry. »Poslušajte. V vsej moji karieri še nikoli nisem slišal, da bi igralec izrekel kaj takšnega. V vsej karieri! Ne glede na razmere, najsi nam je šlo dobro ali slabo. Smešno je, da se o tem pogovarjamo,« je takoj razblinil ugibanja o stanju duha v slačilnici nesporni vodja med nogometaši, ki je v nadaljevanju polaganja računov stresal hvale za trenerja in izpostavil, da tudi klubsko vodstvo zaupa najuspešnejšemu strokovnjaku na Chelseajevi klopi doslej.
Cesc Fabregas in Eden Hazard sta bila med osumljenci. Vsaj za prvega bi bila izdaja nekaj najbolj nelogičnega, saj ga je prav Mourinho pripeljal iz Barcelone in mu zaupal dirigentsko paličico na igrišču. Drugi ima razloge za upor, toda tudi to sodi v rubriko Saj ni res, pa je. Belgijec namreč v tej sezoni ne blesti, kar pomeni, da tudi Chelsea ni tako učinkovit, kot je bil. A dejstvo je, da je komaj 24-letni napadalec na poti v Madrid. Real ne skriva apetitov, da bi pripeljal enega od najvznemirljivejših igralcev mlajšega rodu, ki ima povrhu že debele izkušnje.
Je tekma z Dinamom, ki ima na lestvici točko več in je v prvem dvoboju v Kijevu ušel porazu tudi zahvaljujoč našemu sodniku Damirju Skomini (ni dosodil enajstmetrovke za Chelsea), odločilna? Mourinho ni preveč razmišljal. Ustrelil je, kot zna le on. »Bodimo iskreni. To ni tekma, ki jo moramo dobiti. Je le tekma, ki je ne smemo izgubiti,« je dejal. Ni se zmotil, a poraz proti zasedbi nekdanjega odličnega napadalca Sergeja Rebrova bi, če že po vseh ligaških polomijah ni, bržčas načel potrpljenje lastnika kluba Romana Abramoviča.
Arsenal v Münchnu kot doma
V Londonu se je Arsenal z zmago z 2:0 vrnil med žive po dveh bolečih porazih z avtsajderjema v skupini Dinamom (1:2) in Olympiakosom (2:3). Morda je veliki Bayern le pomagal tekmecu, ki sodi v najvišji evropski razred, a le po denarju, vložkih in zaslužkih. Pragmatični Bavarci vedo, kaj prinaša zaslužek, a tudi to, da je Arsenal njihova »hvaležna športna stranka«, četudi v zadnjih dveh sezonah na Allianz Areni niso premagali Londončanov. A ni bilo potrebe, ker so nalogo opravil že v Angliji. Trener Pep Guardiola predvideva spektakel, toda tudi tekmeca s staro angleško podobo. »Igral bo z dolgimi žogami proti Olivieru Giroudu,« je dejal pikolovski taktik.













