Tiskane izdaje
Stockholm - Le še v hrbet Giovannija Trapattonija gleda kontroverzni trener angleškega nogometnega velikana Manchester Uniteda, Jose Mourinho, ki se je sinoči s finalno zmago z 2:0 nad Ajaxom veselil že četrte lovorike v največjih evropskih klubskih tekmovanjih, v finalih ostaja nepremagljiv. Dvakrat se je veselil s Portom, po enkrat z Interjem in zdaj z Unitedom, s čimer se je na večni lestvici na drugem mestu poravnal z Nereom Roccom, Bobom Paisleyjem in svojim vzornikom Alexom Fergusonom. Trapattoni ima v trenerski vitrini pet lovorik z vodilnih evropskih tekmovanj.
»Nogomet je poln pesnikov, toda pesniki ne zbirajo lovorik. Zavedali smo se, v čem smo močni mi in v čem tekmeci, skušali smo - od prvega do zadnjega sodniškega žvižga - izkoristiti Ajaxove šibke točke in omrtvičiti močne. Lovorika je zaslužena, do nje smo se dokopali udobno, z inteligentno igro in vedoč, da jo lahko osvojimo. Bili smo precej močnejši od nasprotnika,« je v zanosu razglabljal razvpiti Portugalec, ki je postal sploh prvi trener, ki je po več kot enkrat osvojil tako ligo prvakov kot evropsko ligo.
»Ta sezona je bila v moji trenerski karieri najzahtevnejša, zdaj si zaslužim počitek. Prejeli smo vstopnico za ligo prvakov, raje smo jo dobili s trofejo v evropski ligi kot s četrtim, tretjim ali drugim mestom na domači ligaški razpredelnici. Veselimo se pomembne lovorike, za katero smo garali od začetka sezone, zdaj ima United v vitrini vse, kar je v klubskem nogometu mogoče osvojiti. Zaključila se je za nas zelo težka, a tudi zelo zelo uspešna sezona,« je Mourinho odvrnil dvomljivcem, ki so se mu rogali zaradi zgolj šestega mesta na lestvici »premier league«. Pred sezono je kolektiv meril najvišje.
»Zmagal je pragmatizem, zmagali so preprosti ljudje, ki tekmece spoštujejo, zmagala je čudovita skupina igralcev, ki so delovali po principu skromnosti,« je nadaljeval trofejni trener, ki se je veselil že jubilejne 25. klubske trofeje v karieri, in v svojem slogu nadaljeval: »Lovorika je še čisto sveža, zato je zame največja, najpomembnejša. V sezoni sem dostikrat pomislil, da sem najslabši trener na svetu, ki vodi najslabše moštvo na svetu. Zdaj imamo v žepu nove tri naslove, obenem smo si zagotovili vrnitev v evropsko klubsko elito.«
