Tiskane izdaje
Ljubljana – Otoški mediji so po porazu Chelseaja z Baslom pošteno okrcali (strategijo) Joseja Mourinha, celo na štadionu Stamford Bridge, na katerem so Portugalca poleti pričakali s predsedniškimi častmi, so po koncu premierne tekme v Evropi odmevali žvižgi. Mourinho ve, kaj je narobe.
»Navijači so upravičeno jezni in razočarani, toda naše mlado moštvo potrebuje čas. Chelseajeva ekipa ta čas ni dovolj zrela in izkušena,« je potožil Mourinho, ki je svoj drugi mandat na isti klopi začel kot mesija – potem ko je odšel osovraženi Rafael Benitez.
Toda doslej ni šlo po načrtu Portugalca. Proti Baslu je doživel tretji zaporedni poraz – po tistem z Bayernom v evropskem superpokalu in prvenstveni ničli z Evertonom –, nazadnje je zmagal daljnega 21. avgusta z Aston Villo. Da je Mourinhov izgovor na mladost iz trte izvit, pokaže pogled v začetno enajsterico, ki je v sredo napadla švicarsko moštvo. Ta je bila v povprečju stara 28 let, in sicer (4-1-2-3): Čech (31); Cole (32), Luiz (26), Cahill (27), Ivanović (29); van Ginkel (20); Lampard (35), Oscar (22); Hazard (22), Eto'o (32), Willian (25).
Bolj verjetno se torej zdi, da 50-letni »Posebnež« še ni dovolj uigral moštva, v katerem igra kar nekaj novincev. In še nekaj vpije v nebo: v moštvu Chelseaja kar mrgoli hitronogih in igrivih krilnih ter ofenzivnih nogometašev, viden pa je primanjkljaj na položaju št. 9, na položaju srednjega napadalca torej, na katerem je v zadnjih sezonah uspešno igral telesno nepremagljivi mojster Didier Drogba.
To priznava tudi Mourinho, ki ni kar tako poskušal odkupiti Wayna Rooneyja od Manchester Uniteda, nekoga torej, ki premore rutinerski instinkt za gol, hladnokrvni značaj, ali pa nasploh velja za pravega »pakerja«, kot se reče v nogometnem žargonu. Kot nadomestilo je prišel nekoč najboljši napadalec na svetu Samuel Eto'o, toda ta je v obdobju igranja v Dagestanu izgubil tekmovalni nagon in občutek za šampionsko igro, ki sta ga krasila v Barceloni in Interju.
»Samuel še ni našel prave ostrine v igri, kar me ne preseneča. Ko si dve leti in pol v klubu, ki te ne motivira in si tam zaradi nepravih razlogov, izgubiš lakoto in apetit. V Chelseaju je spet našel oboje, verjemite, in le dajte mu čas, pa bo spet pravi Eto'o. Veliko sodeluje v kolektivni igri, še vedno je vrhunski napadalec,« je Portugalec povedal o 32-letnem Kameruncu. To je morda res, toda navijači in predsednik Roman Abramovič ne bodo imeli veliko potrpljenja. Resda v klubu še ne vlada panika kot septembra 2007, ko je moral Mourinho oditi zaradi slabega štarta v sezono – čeprav je zrušil rekord Liverpoola iz obdobja 1978–1981 po številu 63 domačih tekem brez poraza –, toda Chelsea mora začeti zmagovati. To je moštvu, predvsem Mourinhu, sporočil tudi ruski magnat Abramovič, ki je po porazu z Baslom privihral v slačilnico. Prvi izziv zanje bo že sobotna (18.30) tekma s Fulhamom, nato sledijo štiri gostovanja (Swindon, Tottenham, Steaua, Norwich).
Kako je lahko pol milijarde evrov vredna zasedba doma izgubila z desetkrat cenejšim moštvom? Športno je del zaslug za poraz moštva »združenih narodov« pripisati tudi zmagovalcu. Basel vodi Murat Yakin, obetavni 38-letni trener, ki je pred leti blestel tudi v kopačkah. »Odigrali smo več tekem kot Chelsea, zato smo bolje telesno pripravljeni. Toda ta zmaga ne bo pomenila nič, če v nedeljo ne bomo zmagali v Sionu in bili nato uspešni še doma s Schalkejem,« je razkril starejši brat nekdanjega zvezdnika Hakina.
Na srečo Slovencev pa v klubu iz središča bančne in farmacevtske industrije ne igra prav veliko švicarskih reprezentantov. Dejansko le dva, ki ju je Ottmar Hitzfeld poslal v ogenj septembra z Islandijo in Norveško, in sicer zvezni igralec Valentin Stocker (24) ter desni štoper Fabian Schär (21). Srečko Katanec, selektor slovenske reprezentance, ki bo 15. oktobra gostovala v Bernu, lahko torej še vedno razmišlja predvsem o zvezdnikih Barnetti, Shaqiriju, Inlerju, Behramiju, Lichtsteinerju, Seferoviću ...
